Interseroh zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o. - Agencija RS za okolje
+ -Številka: 090-106/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka, Okoljski podatki
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatke o količinah posameznih odpadkov, ki so jih prevzeli izvajalci javnih služb in oddali v ravnanje družbam za ravnanje z odpadno embalažo in sicer posamezno po izvajalcih javnih služb oz. posamezno po družbah za ravnanje z odpadno embalažo in skupne podatke. Organ je zahtevo po skupnih podatkih zavrnil, saj še ni opravil analize, iz katere bi ti podatki izhajali, informacije glede posamičnih podatkov pa je zavrnil iz razloga poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ odločil pravilno v delu, v katerem je zavrnil dostop do skupnih podatkov, ki jih še ni ustvaril, saj zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. V delu, v katerem je organ zavrnil dostop iz razloga poslovne skrivnosti, pa je IP zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, saj je ugotovil, da organ v postopek ni pozval stranskih udeležencev, temveč je izjemo varstva poslovne skrivnosti uporabil pavšalno in povprek za vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ne da bi slednje v postopku sodelovale in se opredelile do posredovanja zahtevanih dokumentov in morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.ODLOČBA:Številka: 090-106/2016/4Datum: 14. 7. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Interseroh zbiranje in predelava odpadnih surovin d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Brezavšček, Golobič in odvetniki d. o. o., Cankarjeva 4, 1000 Ljubljana z dne 5. 5. 2016, zoper odločbo Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2016-2 z dne 21. 4. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 5. 5. 2016 zoper 2. točko odločbe Agencije RS za okolje št. 090-13/2016-2 z dne 21. 4. 2016, se v delu, ki se nanaša na i., iii. in v. točko II. dela zahteve prosilca, zavrne.2. Pritožbi prosilca z dne 5. 5. 2016 se v delu, ki se nanaša na ii., iv. in vi. točko II. dela zahteve prosilca, ugodi. Druga točka izreka odločbe št. 090-13/2016-2 z dne 21. 4. 20116 se delno odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o tem delu zahteve odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.3. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.4. V tem postopku posebni stroški niso nastali. O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 4. 4. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij, primarno na podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o Odvetništvu (ZOdv), saj podatke potrebuje za analizo preteklega poslovnega leta in identifikacijo morebitnih anomalij ter organizacijo poslovanja prosilca v letu 2016. V primeru, da navedena zakonska podlaga ni ustrezna, pa je prosilec navedel, da pravico do dostopa do spodaj navedenih informacij črpa na podlagi ZDIJZ. Prosilec je navedel, da skladno z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo izvajalci javne službe (komunalna podjetja) zbirajo oz. prevzemajo odpadno embalažo ter jo nadalje oddajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju DROE). Prosilec torej zahteva podatke o količinah odpadne embalaže po frakcijah za celotno leto 2015, ki so jo izvajalci javnih služb (komunalna podjetja) prevzele in nadalje oddale v ravnanje družbam za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Prosilca zanima, kakšne količine po posameznih frakcijah:- pod klasifikacijsko številko 15 01 01 oz. embalaža iz papirja in kartona,- pod klasifikacijsko številko 15 01 02 oz. embalaža iz plastike,- pod klasifikacijsko številko 15 01 03 oz. embalaža iz lesa,- pod klasifikacijsko številko 15 01 04 oz. embalaža iz kovine,- pod klasifikacijsko številko 15 01 05 oz. embalaža iz sestavljenih materialov,- pod klasifikacijsko številko 15 01 06 oz. mešana embalaža,- pod klasifikacijsko številko 15 01 07 oz. embalaža iz steklai) so skupaj prevzeli vsi izvajalci javnih služb (komunalna podjetja),ii) je prevzel posamezen izvajalec javne službe (komunalno podjetje),iii) so skupaj oddali vsi izvajalci javnih služb (komunalna podjetja) družbam za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,iv) je oddal posamezen izvajalec javne službe (komunalno podjetje) družbam za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,v) so skupaj oddali vsi izvajalci javnih služb (komunalna podjetja) posamezni družbi za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,vi) je oddal posamezen izvajalec javne službe (komunalno podjetje) posamezni družbi za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.Prosilec je v zaključku navedel, da se želi s podatki seznaniti v elektronski obliki na zgoščenki, poslani na naslov pooblaščenca.Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-13/2016-2 z dne 21. 4. 2016, in sicer je v 1. točki zahtevo za dostop do informacij oz. podatkov o količinah odpadne embalaže (po embalažnih materialih) za leto 2015, ki so jih izvajalci javnih služb prevzeli ter nadalje oddali v ravnanje DROE, na podlagi 10. člena ZOdv, zavrnil. Zahtevo za dostop do informacij oz. podatkov o količinah odpadne embalaže (po embalažnih materialih) za leto 2015, ki so jih izvajalci javnih služb prevzeli ter nadalje oddali v ravnanje DROE, kot informacije javnega značaja, je organ v 2. točki izreka prav tako zavrnil.Organ je 1. točko obrazložil z navedbo, da je stališče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialnopravna podlaga za »generalno« pridobivanje osebnih podatkov, napačna, in da je strogo omejena na pridobivanje relevantnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Navedbe prosilca, zaradi katerih potrebuje podatke, se ne nanašajo na izvedbo konkretnega procesnega dejanja v konkretni sodni ali upravni zadevi, zato zahteva na podlagi 10. člena ZOdv ni utemeljena in se zavrne.Organ je 2. točko obrazložil na način, da je zahtevane podatke najprej razdelil na dve kategoriji, in sicer:1) podatke o prevzetih in oddanih količinah odpadkov vseh izvajalcev javnih služb ali vseh DROE skupaj (točke i., iii. in v. zahteve) in2) podatke o prevzetih in oddanih količinah odpadkov posameznih izvajalcev javnih služb ali posameznih DROE (točke ii., iv. in vi. zahteve). Organ pojasnjuje, da so vir podatkov, ki jih zahteva prosilec, letna poročila družb za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo iz 46. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Ta poročila so DROE dolžne posredovati ministrstvu (oz. organu) v predpisanih rokih. Na njihovi podlagi organ pripravi analize, ki jih objavi na svetovnem spletu. Iz analiz je mogoče razbrati podatke iz kategorije podatkov pod točko 1) prejšnjega odstavka. Ker analiza za leto 2015 še ni pripravljena, podatkov iz te kategorije stranki ni mogoče posredovati. Priprava zahtevanih podatkov iz te kategorije (dejansko bi šlo za izdelavo predpisane analize) zgolj za potrebe predmetne zahteve, bi pomenila nesorazmeren napor. Organ je sicer analizo dolžan pripraviti, vendar pa organizacija dela pri organu ne dopušča, da se analiza pripravi pred za to predvidenim obdobjem. Ko bo analiza pripravljena, bo objavljena in stranki dostopna na spletnih straneh organa. Ker informacij iz te kategorije podatkov upravni organ (še) nima, ne gre za informacijo, ki bi jo bil zmožen in dolžan posredovati kot informacijo javnega značaja. V 2. kategoriji podatkov gre za podatke o količinah odpadne embalaže, ki so jo v letu 2015 oddali ali prevzeli posamezni izvajalci ravnanja z odpadki. Vir teh podatkov so prav tako v veliki večini posamezna letna poročila DROE. Podatke o količinah, ki so jih prevzeli ali oddali posameznim osebam, so nekateri zavezanci za oddajo poročil opredelili kot poslovno skrivnost po ZGD-1. To dejstvo in razlogi, zaradi kateri so to storili, organu narekujejo, da podatke vseh zavezancev obravnava kot poslovno skrivnost in jih kot tako tudi varuje. Poslovna skrivnost gospodarske družbe pa je izjema od prostega dostopa do zahtevanih informacij.Organ se je opredelil, da ni razbrati, da gre v zadevi za zasledovanje javnega interesa, temveč gre za lastni ekonomski interes prosilca. Navedeni podatki tudi ne predstavljajo podatkov o odpadkih, pač pa gre za podatke, ki odražajo poslovna razmerja oseb, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki. Za okoljske podatke je po mnenju organa ključno, da posameznikom zagotavljajo temeljne informacije o kakovosti okolja, v katerem živijo, vse to pa z namenom, da bi lahko s sodelovanjem v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov ter izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolju, učinkovito zaščitili svojo ustavno pravico. Ločnica med okoljskimi podatki, ki jih je treba posredovati ter podatki, ki smejo biti predmet varovanja poslovne skrivnosti in ki niso okoljski podatki, je po mnenju organa prav namen, zaradi katerega prosilec podatke pridobiva. Glede podatkov iz 1. kategorije organ ne dvomi, da so informacije javnega značaja (temu sledi tudi obveznost javne objave na spletni strani), medtem ko je pri podatkih iz 2. kategorije očitno, da ne služijo informiranosti javnosti o stanju okolja, in torej ne gre za okoljske podatke, pa čeprav se nanašajo na odpadke (njihove količine). Iz navedenega sledi, da ti podatki ne uživajo statusa informacij absolutnega značaja (kot velja za okoljske podatke), pač pa gre za podatke, ki smejo biti predmet varovanja skladno z institutom poslovne skrivnosti.Prosilec je v pritožbi z dne 5. 5. 2016 navedel, da je obrazložitev organa pravno nevzdržna in neutemeljena, saj poročila o prevzetih količinah odpadkov, ki so jih dolžni posredovati izvajalci javnih služb, po naravi stvari ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, četudi bi nekateri zavezanci ta poročila upravičeno označili kot poslovno skrivnost. Organ je zato neutemeljeno štel, da iz tega razloga poročila vseh zavezancev predstavljajo poslovno skrivnost, torej tudi poročila tistih zavezancev, ki poslovne skrivnosti niso zatrjevali. Po mnenju prosilca zahtevani podatki prav tako predstavljajo temeljne informacije o kakovosti okolja.Prosilec je bil mnenja, da je zavezanec za letno poročilo glede ravnanja z zbrano odpadno embalažo izvajalec javne službe, ki deluje kot monopolist. Res je, da izvajalec javne službe z delom svojih dejavnosti deluje tudi v t. i. tržnem delu in izvaja tržne dejavnosti, vendar pa ne v delu, ki se tiče ravnanja z odpadno embalažo. V tem segmentu gre za monopolno delovanje, saj na določenem geografskem območju potrošniki in ostali poslovni subjekti nimajo možnosti izbire izvajalca. Ker je temu tako, tudi ni nikakršne konkurenčne prednosti, ki bi utegnila biti ogrožena z razkritjem zahtevanih podatkov. Razkritje oz. posredovanje zahtevanih podatkov na vsak način tudi ne prestane t. i. škodnega testa poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali in v danem primeru izvajalec javne službe obstoja poslovne skrivnosti ni dokazal, predvsem pa tega ne more namesto njega storiti organ. Izvajalec javne službe z opredelitvijo svojega (po zakonu obveznega) poročila tudi ne more izkazati občutne škode, ki bi mu z razkritjem podatkov utegnila nastati. V danem primeru ne gre za tržno dejavnost, ki bi bila podvržena zakonitostim konkurence na trgu, ker sploh ne gre za tržno dejavnost in bi posledično takšno razkritje tudi teoretično ne moglo vplivati na položaj izvajalca javne službe. Organ bi iz navedenih razlogov moral opredelitev nekaterih izvajalcev, da predstavljajo poročila poslovno skrivnost, zavrniti in zahtevane podatke prosilcu posredovati. Prav tako je neutemeljeno sklepanje organa, da poslovno skrivnost razširi tudi na tista podjetja, ki je sploh niso zatrjevala. Bistvena sestavina poslovne skrivnosti je namreč v tem, da so podatki znani samo določenemu, omejenemu krogu ljudi, od začetka nastanka. Podatki se torej ne morejo kasneje označiti kot poslovna skrivnost in to kar s strani organa samega.Prosilec je v zaključku še navedel, da odpadki, ki niso oddani posameznim shemam (razlika med zbrano in naprej oddano količino), nedvomno predstavljajo emisijo v okolje, saj je neoddani del navedenih odpadkov predan v morebitno predelavo za potrebe sežiga, del pa zagotovo konča v odlaganju na komunalnih deponijah, torej gre za oddajanje snovi v trdnem stanju v okolje. Organ je torej neustrezno presojal izjeme iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-13/2016-5 z dne 13. 5. 2016 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob odstopu pritožbe je organ dodatno še navedel, da so vir zahtevanih podatkov letna poročila DROE. V nasprotju s tem pritožnik svojo pritožbo utemeljuje z navedbami o poročilih izvajalcev javnih služb – komunalnih podjetij. Tovrstnih poročil izvajalci javne službe po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, niso dolžni pripravljati ali posredovati organu. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v 24. členu določa obveznost teh oseb, da posredujejo letna poročila, vendar pa se ta pošiljajo Ministrstvu za okolje in ne naslovnemu organu. Če se pritožba nanaša na podatke iz letnih poročil izvajalcev javne službe, je ta neutemeljena, ker s temi podatki upravni organ ne razpolaga. V zvezi s preostalimi pritožbenimi očitki organ ugotavlja, da je razloge navedel v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Posebej pa poudarja nepravilno navedbo, da ni opravil škodnega testa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj je temu namenjen predzadnji odstavek na tretji strani določbe. Prav tako se je organ temeljito opredelil do vprašanja, ali gre za informacije absolutno javnega značaja. Pritožnik je tudi nepravilno opredelil pojem odpadka kot podmnožico pojma emisije. Da gre za dva medsebojno neodvisna pojma je razvidno iz definicije onesnaževanja ter dejstva, da ZVO-1 oba načina obremenjevanja okolja opredeljuje v različnih določilih (emisije v 17. in odpadke v 20. členu).Ker organ odstopu pritožbe ni priložil dokumentacije, ki jo je zahteval prosilec, ga je IP z dopisom št. 090-106/2016/2 z dne 6. 6. 2016 pozval k posredovanju zahtevanih dokumentov.Organ je IP z dopisom št. 090-13/2016-7 z dne 9. 6. 2016 posredoval zahtevane podatke (poročila DROE). Hkrati s posredovano dokumentacijo je organ pojasnil, da so poleg DROE dolžne pošiljati podatke tudi druge osebe (iz 46. do 49. člena Uredbe o ravnanj z embalažo in odpadno embalažo); vendar se zahteva nanaša na podatke, ki jih je mogoče pridobiti iz letnih poročil DROE. Teh je šest. Prejeta poročila se evidentirajo v eni upravni zadevi. Poleg letnih poročil DROE, so v upravni zadevi zbrana tudi letna poročila ostalih zavezancev za poročanje. Vsa poročila so prispela v elektronski obliki. Organ je tako priložil vsa letna poročila DROE z njihovimi dopolnitvami, ki so vir podatkov, ki jih kot informacije javnega značaja zahteva pritožnik in popis celotne zadeve, iz katerega so razvidna tudi ostala poročila.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP na tem mestu pojasnjuje, da ni pristojen za presojanje izpodbijane odločbe v njeni 1. točki, ki je bila izdana na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o odvetništvu, zato tega dela odločbe ni vzel v presojo. Tudi iz pravnega pouka v odločbi izhaja, da je pritožba možna le zoper 2. točko izreka odločbe, ki je bila izdana na podlagi 22. člena ZDIJZ.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.Glede podatkov o prevzetih in oddanih količinah odpadkov vseh izvajalcev javnih služb oz. vseh družb za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo skupaj (točke i, iii in v II. dela zahteve prosilca)Glede navedenega dela izpodbijane odločbe med strankama ni sporno, da zahtevani podatki sodijo v delovno področje organa in da predstavljajo informacije javnega značaja. Organ ugotavlja, da so zahtevani podatki razvidni iz analize, ki jo organ izvede na podlagi poročil DROE. Vendar, kot je pojasnil organ, analiza za leto 2015 še ni pripravljena, zaradi česar organ z zahtevanimi podatki še ne razpolaga. Priprava analize zgolj za potrebe zahteve prosilca, bi za organ pomenila nesorazmeren napor, ki ga trenutna organizacija dela pri organu ne dopušča. Analiza bo pripravljena v predvidenem obdobju, takrat bo tudi objavljena in prosilcu dostopna na spletnih straneh organa. Prosilec se v pritožbi do navedb organa v tem delu konkretneje ni opredelil, prav tako pa ni oporekal temu, da organ analize še ni opravil.IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da analize za leto 2015, iz katere bodo razvidni zahtevani podatki, še ni pripravil. Organ je namreč pojasnil, da je analizo sicer dolžan pripraviti, vendar bo pripravljena šele takrat, ko bo delovni proces to omogočal. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero (še) ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati, ZDIJZ pa ne varuje pravice prosilca od organa zahtevati, da dokumente (ki jih je sicer dolžen ustvariti) ustvari za potrebe odločanja po ZDIJZ.IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje delovne obveznosti, z zahtevanimi dokumenti že moral razpolagati.Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da informacije iz i., iii. in v. točke II. dela zahteve prosilca, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Glede podatkov o prevzetih in oddanih količinah odpadkov posameznih izvajalcev javnih služb ali posameznih družb za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo (točke ii, iv in vi II. dela zahteve)V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga (podatki po navedbah organa izhajajo iz posameznih letnih poročil družb za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo). Organ je posredovanje navedenih podatkov zavrnil iz razloga, ker so nekateri zavezanci za oddajo poročil ta opredelili kot poslovno skrivnost, iz razlogov, zaradi katerih so to storili, pa je organ odločil, da bo podatke vseh zavezancev obravnaval kot poslovno skrivnost in jih prosilcu ne bo posredoval. Prosilec v svoji pritožbi navaja, da zahtevane informacije ne predstavljajo poslovne skrivnosti, da organ izjeme varstva poslovne skrivnosti ne more razširiti tudi na družbe, ki poslovne skrivnosti niso zatrjevale, ter da gre pri zahtevanih podatkih za absolutno javne podatke (podatki o emisijah).Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilca je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca v navedenem delu zavrnil, ne da bi popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. V konkretni zadevi so predmet zahteve namreč podatki iz letnih poročil družb za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Organ v postopek ni pozval stranskih udeležencev (DROE) in jim v postopku ni omogočil zaščite njihovih pravic, vendar je kar pavšalno izjemo varstva poslovne skrivnosti razširil na vse dokumente, čeprav se vse DROE do dokumentov, kot do svoje poslovne skrivnosti, sploh niso opredelile. IP v pritožbenem postopku zato ne more presoditi, ali je glede zahtevanih podatkov izpolnjen kriterij izjeme poslovne skrivnosti, saj je bila ta izjema v postopku uporabljena pavšalno in brez konkretne argumentacije. IP tako ugotavlja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje.ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo delno odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del upravne zadeve organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana hkrati pa organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri podatki iz katerih dokumentov so predmet njegove presoje. Dejstvo je namreč, da prosilec ne zahteva celotnih poročil DROE, temveč le nekatere podatke iz teh poročil. Organ mora v postopek pritegniti stranske udeležence in jim omogočiti zaščito njihovih pravic in dati možnost, da se opredelijo glede podatkov, ki jih je zahteval prosilec. Nato se mora organ konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, ali je, glede vsakega posameznega dokumenta, podana kakšna izjema od prosto dostopnih informacij in katera izjema je podana pri posameznem dokumentu). Organ mora odločbo vročiti tudi vsem stranskim udeležencem, prav tako pa tudi morebitno pritožbo prosilca. V primeru, da katera od DROE, katerih dokumenti se zahtevajo, predstavljajo poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (na podlagi 1.a člena ZDIJZ), mora organ zahtevane podatke presojati tudi z vidika novele ZDIJZ-C in ugotoviti, ali zahtevani podatki predstavljajo podatke, ki bi lahko bili javni na podlagi 4.a in 6. a člena ZDIJZ. Prav tako se mora organ, glede vsakega posameznega dokumenta, ki ga bo identificiral kot predmet zahteve, opredeliti glede možnosti uporabe delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in do pritožbenih navedb prosilca, da zahtevani podatki predstavljajo absolutno javne informacije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na podatke iz ii., iv. in vi. točke II. dela zahteve utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca v tem delu ugodil, in na podlagi prvega v in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v 2. točki izreka delno odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka