Prosilec - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije-OE Koper
+ -Številka: 090-103/2016
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa za dva javna uslužbenca zahteval podatke o prijavi/odjavi v zdravstveno zavarovanje in pogodbe o zaposlitvi, ki so povezane s tem. Organ je njegovo zahtevo primarno zavrnil iz razloga, ker naj ne bi šlo za informacije, ki izvirajo iz delovnega razmerja organa, podredno pa iz razloga varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo – zahtevane informacije je organ pridobil v zvezi z delom, zato spadajo v njegovo delovno področje v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker je prosilec zahteval izključno informacije, ki se nanašajo na javne uslužbence in vprašanje sklenitve delovnega razmerja v javnem sektorju, je IP obenem ugotovil, da ne gre za varovane osebne podatke. ODLOČBA:Številka: 090-103/2016/4Datum: 31. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), ter 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi……………….., zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Koper, Martinčev trg 2, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 092-1/2016-KP/2 z dne 14. 4. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 3. 5. 2016 zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: - Obrazec M-1, Potrdilo o prijavi za………….., datum prejema 17. 7. 2014, številka vloge:………….., v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (25) poklic, ki ga opravlja, (26) delovno razmerje,- Obrazec M-2, Potrdilo o odjavi za…………., datum prejema 20. 1. 2015, številka vloge:……………, v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (32) datum prenehanja zavarovanja,- Pogodba o zaposlitvi med………………, številka 706/RH/14 z dne 26. 2. 2014, prva stran pogodbe, in sicer le v delu, ki izkazuje: pogodbene stranke (uvodna določila, za javnega uslužbenca le ime in priimek, brez ostalih podatkov), II člen (datum nastopa dela in čas trajanja delovnega razmerja), III člen (naziv delovnega mesta in kraj opravljanja dela), IV člen (delovni čas),- Obrazec M-1, Potrdilo o prijavi za……………., številka vloge:……………, v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (25) poklic, ki ga opravlja, (26) delovno razmerje,- Obrazec M-2, Potrdilo o odjavi za……………, datum prejema 22. 1. 2016, številka vloge:…………….., v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (32) datum prenehanja zavarovanja,- Obrazec M-1, Potrdilo o prijavi za………………, številka vloge:……………, v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (25) poklic, ki ga opravlja, (26) delovno razmerje,- Pogodba o zaposlitvi med…………………., številka 646/MS-2016-2 dne 23. 12. 2015, prva stran pogodbe, in sicer le v delu, ki izkazuje pogodbene stranke (uvodna določila, za javno uslužbenko le ime in priimek, brez ostalih podatkov), II člen (datum nastopa dela in čas trajanja delovnega razmerja), III člen (naziv delovnega mesta in kraj opravljanja dela), IV člen (delovni čas),- Pogodba o zaposlitvi med…………………, številka 646/MS-2016-2 dne 21. 1. 2016, prva stran pogodbe, in sicer le v delu, ki izkazuje pogodbene stranke (uvodna določila, za javno uslužbenko le ime in priimek, brez ostalih podatkov), II člen (datum nastopa dela in čas trajanja delovnega razmerja), III člen (naziv delovnega mesta in kraj opravljanja dela), IV člen (delovni čas).2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 12. 4. 2016 pri organu vložil spremembo (zožitev) zahtevka za dostop do informacij javnega značaja z dne 23. 3. 2016. Navaja, da je 23. 3. 2016 pri organu vložil zahtevek za pogodbe o zaposlitvi dveh javnih uslužbencev, ………………, in potrdilo o prijavi in odjavi v zdravstveno zavarovanje. Dejansko vztraja in zahteva le tiste podatke iz pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja za obdobje od vključno 2014 do vključno aprila 2016, ki vplivajo na porabo javnih sredstev, predvsem torej trajanje, določen/nedoločen čas, delež zaposlitve, delovno mesto in dejanski začetek in dejansko prenehanje delovnega razmerja, kar je razvidno iz vstopa in izstopa v oziroma iz zavarovanja. Ob tem prosilec izrecno umika zahtevo v delu podatkov, ki niso v skladu z ZDIJZ oziroma v delu podatkov, ki jih je treba prekriti (domači naslov zaposlenega, podlaga za zavarovanje, vzrok prenehanja,…). Prosilec zahtevane informacije želi prejeti v elektronski obliki, če organ z njo razpolaga oz. v papirni obliki, če je to za organ lažje in bolj ekonomično.O zahtevi prosilca je organ dne 14. 4. 2016 izdal odločbo št. 092-172016-KP/2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Organ navaja, da je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da niso izpolnjeni vsi kriteriji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, saj predmetne pogodbe ne izvirajo iz delovnega področja organa, temveč iz delovnega področja (kadrovskega delovanja) organa, ki je predmetne pogodbe sklenil. Organ meni, da zahtevane informacije posledično ne morejo biti informacija javnega značaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, temveč se mora prosilec za pridobitev teh informacij obrniti na organ, ki je predmetne pogodbe sklenil. Organ razpolaga s podatki o vstopu in izstopu iz zavarovanja za osebi, o katerih prosilec poizveduje, informacija se nahaja v materializirani obliki (v obliki dokumenta) ter vsebuje osebne podatke določljivih posameznikov v skladu z definicijo osebnih podatkov po ZVOP-1. Organ se nadalje pri zahtevanih informacijah sklicuje na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer, da gre za varovane osebne podatke. Navaja, da skladno z 79. b členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZZVZZ) vodi evidenco o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja kot zbirko podatkov na področju zdravstvenega zavarovanja. V skladu s 179. členom ZUP državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. ZVOP-1 v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Obdelava osebnih podatkov v skladu z definicijo ZVOP-1 zajema tudi razkritje podatkov s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje podatkov na razpolago. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker prosilec ne prosi za podatke o lastnem zavarovanju, temveč poizveduje o zavarovanju drugih oseb, mora imeti za posredovanje podatkov pravno podlago v zakonu ali osebno privolitev posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Organ zaključuje, da so podatki iz uradne zbirke podatkov, ki jo vodi organ, osebni podatki posameznika in po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, čeprav gre za javne uslužbence. Organ še dodaja, da če bi zavzel stališče, da so vsi podatki iz uradne evidence, ki jo vodi in se nanašajo na javne uslužbence, prosto dostopne informacije javnega značaja, ne da bi bilo prosilcu treba utemeljiti pravni interes za pridobitev teh podatkov, bi to pomenilo nesorazmeren poseg v zasebno sfero javnih uslužbencev. Tako ZZZS pri posredovanju podatkov iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo vodi kot uradno zbirko podatkov, ravna rigorozno in posreduje podatke drugih oseb le, kadar prosilec izkaže pravni interes. Po mnenju organa bi sklicevanje na ZDIJZ pri pridobivanju osebnih podatkov o zavarovanjih javnih uslužbencev pomenilo obid zakonskih odločil ZVOP-1, saj je po ZVOP-1 za pridobitev osebnih podatkov o zavarovanih drugih oseb treba izkazati in utemeljiti pravni interes, za pridobitev osebnih podatkov s sklicevanjem na ZDIJZ pa pravnega interesa ni potrebno utemeljevati. Organ je zahtevo prosilca posledično v celoti zavrnil.Zoper odločbo organa št. 092-1/2016-KP/2 z dne 14. 4. 2016 je prosilec dne 3. 5. 2016 vložil pritožbo. Navaja, da se organ napačno sklicuje na predpise oziroma pravnih določb ne uporabi tako kot določajo. Po mnenju prosilca ne gre za situacijo, ko bi varstvo osebnih podatkov prevladalo nad ZDIJZ. Organ se zmotno sklicuje na to, da naj ne bi šlo za njegovo delovno področje iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, oziroma da gre za osebne podatke v primeru stanja zavarovanja. Organ potrebuje obdelan dokument pogodbe o zaposlitvi, da lahko izvede prijavo v zavarovanje. Ta dokument je podlaga za delo v okviru organa, zato sodi v njegovo delovno področje. Prijave in odjave v zavarovanje pa predstavljajo začetek in konec delovnega razmerja in s tem začetek in konec uporabe javnih sredstev, v delu, ki le izdaja začetek in konec zaposlitve in delež zaposlitve, kar glede na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja. Po mnenju prosilca se organ neupravičeno sklicuje na to, da bi bila potrebna privolitev dotičnih oseb za razkritje osebnih podatkov, saj je prosilec podatke zahteval na podlagi ZDIJZ, ki privolitve ne zahteva. Po mnenju prosilca je v konkretnem primeru neumestno tudi sklicevanje organa, da bi lahko šlo za obid ZVOP-1, saj se po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije izrecno dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP dne 11. 5. 2016. Po pozivu za predložitev dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, je organ IP dne 16. 5. 2016 posredoval še dodatno dokumentacijo. Ob tem je pojasnil, da ZZZS razpolaga s pogodbami o zaposlitvi šele od 1. 1. 2016, ko je za vse pravne osebe pričela veljati obveznosti vlaganja prijav, odjav in sprememb v zavarovanju preko sistema eVEM. Pred tem datumom so zavezanci ob urejanju prijav, odjav ter sprememb v zavarovanju dokumente, ki so bili podlaga za urejanje zavarovanja, predložili ZZZS le na vpogled. Organ tako pojasnjuje, da za javnega uslužbenca Roberta Hajdinjaka razpolaga le s prvo in zadnjo stranjo pogodbe o zaposlitvi (takrat uporaba eVEM ni bila obvezna in zavezanec ni predložil celotne pogodbe o zaposlitvi).Pritožba je utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. Delovno področje organa po prvem odstavku 4. člena ZDIJZPo definiciji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.Ker se je organ pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij primarno skliceval na ugotovitev, da zahtevane informacije ne izvirajo iz njegovega delovnega področja, se je IP najprej ukvarjal s tem vprašanjem.Ob tem IP poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, torej tudi v zvezi z izvajanjem zakonskih nalog vodenja uradnih evidenc – zbirk podatkov po 79. b členu ZZVZZ. Iz Komentarja ZDIJZ izhaja, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnostjo organa (Senko Pličanič, ur.: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 82). Termin delovnega področja organa se deloma naslanja na Uredbo o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, iz katere izhaja, da gre pri informacijah iz delovnega področja organa za informacije, ki nastanejo pri delu organa (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Podobno izhaja tudi iz Priporočila SE št. 2 (2002), ki pojem uradnega dokumenta razlaga kot vse informacije, ki so povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Široka opredelitev izhaja tudi iz Obrazložitvenega poročila Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (poročilo je dostopno na: conventions.coe.int/Treaty/EN/Reports/Html/205.htm), ki razlaga, da so uradni dokumenti vsi tisti, ki jih organi oziroma javni uslužbenci prejmejo (ali ustvarijo) v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Opredelitve, ki se pojavljajo v teoriji, so torej zelo široke in ne izključujoče; opravljanje javnopravnih nalog oz. dejavnosti, delo organa, opravljanje nalog itd. so pojmi, ki jasno kažejo na to, da je delovno področje organa celokup (javnopravnih) aktivnosti, ki jih izvaja organ brez omejevanja zgolj na temeljna področja, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, temveč z vključevanjem vseh področij, na katerih deluje organ.Ministrstvo za javno upravo je v mnenju št. 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011 interpretiralo informacije iz delovnega področja organa tako, da je navedlo, da so informacije javnega značaja praviloma vsi dokumenti, s katerimi razpolaga organ. MJU je v citiranem mnenju poudarilo, da se lahko informacija nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Informacije javnega značaja so torej, po mnenju MJU, vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s programi delovanja, posameznimi postopki, ki jih vodi organ, notranjimi predpisi, katerim so podvrženi delavci organa in organ, dokumenti, ki izkazujejo finančno poslovanje itd.
Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (glej npr. sodbo št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007) poudarja, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Tudi IP je v številnih primerih že odločal o vprašanju tolmačenja pojma "delovno področje organa" in v zvezi s tem zavzel široko razlago, glej npr. njegovo odločbo št. 021-82/2008/5 z dne 15. 1. 2009 ali odločbo št. 090-92/2012/6. Organ je v izpodbijani odločbi celo sam navedel, da zahtevane podatke zbira in obdeluje v zvezi z vodenjem evidence po 79. B členu ZZVZZ. V obravnavani zadevi torej ni nobenega dvoma, da je organ zahtevane informacije pridobil v zvezi z izvrševanjem zakonskih pristojnosti, torej v zvezi z opravljanjem javnopravnih nalog, ki jih izvaja po ZZVZZ. Zahtevane informacije so torej nedvomno povezane z njegovim delom, posledično pa spadajo v njegovo delovno področje v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. IP ob tem ne more slediti navedbi organa, da bi prosilec moral za zahtevane informacije zaprositi pri organu, kjer so te informacije neposredno nastale (torej pri organu javnega sektorja, ki je bil podpisnik zahtevanih pogodb). Takšna razlaga bi bila v izrecnem nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, iz katere med drugim izhaja, da je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je organ ni izdelal sam, ampak tudi pridobil od drugih organov in tretjih oseb. Povedano drugače, v obravnavanem primeru ni relevantno dejstvo, da so zahtevane informacije nastale pri drugem organu, bistveno je, da z njimi razpolaga (tudi) organ, na katerega je vložena zahteva po ZDIJZ. Ob tem IP še dodaja, da iz 20. člena ZDIJZ jasno izhaja, da lahko organ, ki prejme zahtevo po ZDIJZ, to odstopi v obravnavo drugemu organu le v primeru, če z zahtevano informacijo ne razpolaga. V kolikor z isto informacijo razpolaga več organov, pa je prosilec tisti, ki se lahko odloči na katerega izmed organov bo vložil zahtevo, isto informacijo pa lahko »išče« tudi pri več organih.V konkretni zadevi je IP tako ugotovil, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa. Ker pa se je organ pri zavrnitvi zahteve skliceval tudi na varovane osebne podatke, se je IP v nadaljevanju opredelil še do tega vprašanja.2. Vsebinska obravnava zahtevka prosilca Prosilec je pri organu vložil zahtevek za pogodbe o zaposlitvi dveh javnih uslužbencev, …………….., in potrdilo o prijavi in odjavi v zdravstveno zavarovanje za oba imenovana. Ker je prosilec v zožitvi zahteve z dne 12. 4. 2016 izrecno navedel, da zahteva le podatke iz pogodb o zaposlitvi, ki vplivajo na porabo javnih sredstev, predvsem trajanje, določen/nedoločen čas, delež zaposlitve, delovno mesto in dejanski začetek in dejansko prenehanje delovnega razmerja, kar je razvidno iz vstopa in iz izstopa v oziroma iz zavarovanja, je IP štel, da so predmet zahteve in pritožbe prosilca (le) ti podatki. Prosilec je ob tem namreč izrecno navedel, da v preostalem delu, kjer ne gre za prosto dostopne informacije, zahtevo umika.IP tako ugotavlja, da so predmet tega pritožbenega postopka le naslednji dokumenti oziroma deli dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevane informacije:- Obrazec M-1, Potrdilo o prijavi za………………….., datum prejema 17. 7. 2014, številka vloge:……………, v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (25) poklic, ki ga opravlja, (26) delovno razmerje,- Obrazec M-2, Potrdilo o odjavi za…………, datum prejema 20. 1. 2015, številka vloge:…………., v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (32) datum prenehanja zavarovanja,- Pogodba o zaposlitvi……………, številka 706/RH/14 z dne 26. 2. 2014, prva stran pogodbe, in sicer le v delu, ki izkazuje: pogodbene stranke (uvodna določila, za javnega uslužbenca le ime in priimek, brez ostalih podatkov), II člen (datum nastopa dela in čas trajanja delovnega razmerja), III člen (naziv delovnega mesta in kraj opravljanja dela), IV člen (delovni čas),- Obrazec M-1, Potrdilo o prijavi za………….., številka vloge:…………………, v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (25) poklic, ki ga opravlja, (26) delovno razmerje,- Obrazec M-2, Potrdilo o odjavi za……………, datum prejema 22. 1. 2016, številka vloge:……………., v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (32) datum prenehanja zavarovanja,- Obrazec M-1, Potrdilo o prijavi za………….., številka vloge: …………z dne 31. 12. 2015, v naslednjih poljih: (1) firma in sedež zavezanca, (7 in 8) ime in priimek zavarovanca, (14) datum pričetka zavarovanja, (17) delovni čas, (25) poklic, ki ga opravlja, (26) delovno razmerje,- Pogodba o zaposlitvi med…………….., številka 646/MS-2016-2 dne 23. 12. 2015, prva stran pogodbe, in sicer le v delu, ki izkazuje pogodbene stranke (uvodna določila, za javno uslužbenko le ime in priimek, brez ostalih podatkov), II člen (datum nastopa dela in čas trajanja delovnega razmerja), III člen (naziv delovnega mesta in kraj opravljanja dela), IV člen (delovni čas).- Pogodba o zaposlitvi med ……………….številka 646/MS-2016-2 dne 21. 1. 2016, prva stran pogodbe, in sicer le v delu, ki izkazuje pogodbene stranke (uvodna določila, za javno uslužbenko le ime in priimek, brez ostalih podatkov), II člen (datum nastopa dela in čas trajanja delovnega razmerja), III člen (naziv delovnega mesta in kraj opravljanja dela), IV člen (delovni čas).Ker prosilec preostalih podatkov, ki se nahajajo na zahtevanih dokumentih, izrecno ni zahteval, IP pojasnjuje, da v tem delu ti podatki posledično tudi niso bili predmet tega pritožbenega postopka in presoje IP. IP se bo v nadaljevanju tako z vidika morebitnih zakonskih izjem opredelil le glede zahtevanih podatkov, o katerih je odločal v tem pritožbenem postopku.3. Izjema varstva osebnih podatkov Izjeme od prostega dostopa do informacije javnega značaja določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena in v 5. a členu. V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1: »(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo«. Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: - ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in - ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. IP najprej opozarja, da se ni mogoče strinjati z navedbo organa v izpodbijani odločbi, da za dostop do osebnih podatkov po ZDIJZ ni treba izkazati pravne podlage. Ravno nasprotno, ZDIJZ v 3. tč. prvega dostavka 6. člena ZDIJZ glede varstva osebnih podatkov v celoti napoti na uporabo določb ZVOP-1. Kot že navedeno, je posledično tudi v postopku po ZDIJZ treba od primera do primera, glede vsakega osebnega podatka, presojati, ali za njegovo razkritje (posredovanje po ZDIJZ) obstaja pravna (zakonska) podlaga. Ob tem drži ugotovitev organa iz izpodbijane odločbe, da se zahteva prosilca nanaša na dva konkretno določena posameznika in da zahtevani podatki brez dvoma predstavljajo njune osebne podatke. Ni pa mogoče slediti ugotovitvi organa, da za posredovanje teh osebnih podatkov ni pravne (zakonske) podlage. Pravilno je namreč stališče prosilca, da je treba, ker gre nesporno za javna uslužbenca, uporabiti določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev in z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kot osebne podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in tudi v zvezi s porabo javnih sredstev, brez dvoma štejemo tudi podatke o tem, ali je delodajalec v javnem sektorju (javni zdravstveni dom) javna uslužbenca prijavil v obvezno zdravstveno zavarovanje in kdaj, datum nastopa dela in čas trajanja delovnega razmerja, delovni čas, podatek o delovnem mestu oz. poklicu in tudi podatek o prenehanju delovnega razmerja (datum odjave). V konkretnem primeru namreč ni nobenega dvoma, da gre za posameznika, ki sta delovno razmerje sklenila v javnem sektorju, da gre torej za javna uslužbenca, to dejstvo pa je organu, ki je izdal izpodbijano odločbo, nesporno znano. IP ob tem tudi opozarja, da je, upoštevaje 45. člen ZZVZZ zavezanec za plačilo dela prispevkov iz naslova zdravstvenega zavarovanja tudi delodajalec, v konkretnem primeru javni zavod in da gre posledično tudi za porabo javnih sredstev. Ob tem velja tudi poudariti, da v konkretnem primeru ne gre za informacije, ki bi bile neposredno povezane s statusom teh dveh posameznikov kot zavarovanih oseb (npr. višina vplačanih prispevkov, dolžina zavarovalne dobe, pravice, do katerih sta upravičena iz naslova zavarovanja,..), ampak so predmet zahteve izključno podatki, ki so povezani z vprašanjem sklenitve njunega delovnega razmerja v javnem sektorju.Vsi podatki, ki jih v konkretnem primeru prosilec zahteva od organa, bi bili kot prosto dostopne informacije javnega značaja prosto dostopni tudi pri delodajalcu, v konkretnem primeru pri javnem zavodu, ki je z imenovanima javnima uslužbencema sklenil pogodbe o zaposlitvi. Kot je IP v tej odločbi že pojasnil, lahko prosilec vloži zahtevo za informacijo pri katerem koli organu, ki z njo razpolaga – rezultat presoje po ZDIJZ pa mora biti enak, če je predmet presoje ista informacija in če so podane iste dejanske okoliščine (v konkretnem primeru ni sporno, da se podatki zahtevajo za javne uslužbence in je to dejstvo organu nesporno znano, ne da bi ga moral posebej ugotavljati). Ker prosilec preostalih podatkov, ki se nahajajo na zahtevanih dokumentih, izrecno ni zahteval, IP pojasnjuje, da v tem delu ti podatki posledično tudi niso bili predmet tega pritožbenega postopka in presoje IP. Ob posredovanju zahtevanih informacij prosilcu mora organ posledično prekriti varovane osebne podatke, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem imenovanih dveh javnih uslužbencev (npr. EMŠO, datum rojstva, stalno prebivališče, davčna številka, razlog prenehanja delovnega razmerja,..). Organ je tako napačno uporabil materialno pravo, s tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov. Posledično je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.namestnica informacijske pooblaščenkeInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka