+-Datum: 12.07.2016 Številka: 090-102/2016 Kategorije: Poslovna skrivnost, Kršitev postopka, Javna naročila POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo, ki je nastala oz. bila pridobljena v zvezi s postopkom javnega naročila. Organ je zahtevo zavrnil, ker z določenimi dokumenti ne razpolaga, zaradi obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ker je o delu zahteve že bilo odločeno. IP je v pritožbenemu postopku zavrgel del zahteve o katerem je že bilo pravnomočno odločeno in po uradni dolžnosti odločbo organa v tem delu odpravil. Pritožbo je zavrnil v delu v katerem organ z dokumenti ne razpolaga in v delu v katerem je podana izjema od prostega dostopa po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožbi pa je ugodil v delu, v katerem dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije (informacije o porabi javnih sredstev oz. informacije iz določbe 2. odst. 22. čl. ZJN-2). ODLOČBA:Številka: 090-102/2016/7Datum: 13. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 129. čl, 4. odst. 222. čl., 1. in 3. odst. 248. čl., 1. in 2. odst. 251. čl., 1. odst. 252. čl. ter 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi LIP Bled d.o.o., Rečiška cesta 61A, 4260 Bled, z dne 12. 4. 2016 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 29. 3. 2016, št. 09201-0030/2016-12, Študentskega doma Ljubljana, Svetčeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 12. 4. 2016, zoper odločbo Študentskega doma Ljubljana št. 09201-0030/2016-12, z dne 29. 3. 2016, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:- zavarovalne police št. 1468597 na način, da razkrije le začetek zavarovanja na str. 1 police in na str. 3 police polje s št. 600602- odgovornost izvajalca montažnih del – zavarovalna vsota (polja »Predmet zavarovanja – deklaracija« in »zavarovalna vsota«), pri čemer je organ dolžan prekriti znesek zavarovalne premije,- primopredajnega zapisnika, z dne 5. 4. 2016.2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in v delu, v katerem organ z dokumentom ne razpolaga, se pritožba prosilca zavrne.3. Odločba organa št. 09201-0030/2016-12, z dne 29. 3. 2016 se v delu, ki se nanaša na pridobitev fotokopije potrdila, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU, odpravi po uradni dolžnosti.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
inS K L E P:1. Zahteva prosilca se v delu, ki se nanaša na potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU, zavrže kot nedovoljena.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 22. 1. 2016, od organa zahteval fotokopije sledečih dokumentov: I. celotna dokumentacija v postopku, ki se nanaša na izbiro ponudnika PANLES d.o.o., ponudbo, priloge, priložene certifikate, potrdila, izjave, vključno z vsemi pozivi organa izbranemu ponudniku in odgovori izbranega ponudnika z vsemi prilogami, II. dokumentacija organa, iz katere je razvidno, kdaj in na kakšen način je organ preveril ustreznost referenčnih potrdil izbranega ponudnika PANLES d.o.o., III. poziv organa izbranemu ponudniku PANLES d.o.o. k sklenitvi pogodbe, IV. zapisnik o uvedbi v delo, V. bančna garancija za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, VI. zavarovalna polica za zavarovanje splošne civilne odgovornosti, VII. certifikat ustreznosti vrat, iz katerega je razvidno, da ponujeni produkt ustreza zahtevam iz popisa del, kjer naročnik zahteva zvočno in požarno odporna vrata, VIII. potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU.Organ je z dopisom z dne 26. 1. 2016, pozval Panles d.o.o, Tekačevo 62B, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju: stranski udeleženec), k priglasitvi stranske udeležbe.Stranski udeleženec je priglasil udeležbo z dopisom, z dne 3. 2. 2016, v katerem je tudi konkretno navedel za katere dele zahtevane dokumentacije soglaša z vpogledom prosilca. V delu dokumentacije, za katerega meni, da predstavlja poslovno skrivnost, se je skliceval na sklep o podatkih, ki štejejo kot poslovna skrivnost, z dne 31. 3. 2014 in na sklep o poslovni skrivnosti, z dne 21. 12. 2015.Organ je z odločbo št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016, delno zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije zaradi obstoja izjeme po 2. in 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ ni odločil o VI. in VII. tč. zahteve.Organ je z dopisom št. 09201-0030/2016-5, z dne 15. 2. 2016, posredoval zahtevano dokumentacijo v delu, v katerem je zahtevi z odločbo št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016, ugodil.Prosilec se ni pritožil zoper odločbo organa odločbo št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016, temveč je z zahtevama, z dne 21. 3. 2016 in 23. 3. 2016, od organa zahteval fotokopije sledečih dokumentov: I. zavarovalna polica za zavarovanje splošne civilne odgovornosti, II. certifikat ustreznosti vrat, iz katerega je razvidno, da ponujeni produkt ustreza zahtevam iz popisa del, kjer naročnik zahteva zvočno in požarno odporna vrata (STS - Slovensko tehnično soglasje), III. potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU, IV. dokument, ki vsebuje informacije kje, kdaj ter od katerega proizvajalca je ponudnik Panles d.o.o. vgradil vzorčni primer požarno varnih akustičnih lesenih vratnih kril, V. celotna dokumentacija (sklenjene pogodbe s podizvajalci) iz katere je razvidno, s katerimi podizvajalci je izbrani ponudnik Panles d.o.o. izvajal dela, VI. dokument, ki vsebuje informacijo, zakaj organ ni ukrepal skladno z 2. odst. 78. čl. Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZJN-3, v nadaljevanju ZJN-2) in stranskega udeleženca izločil iz postopka ali kasneje z njim prekinil pogodbe, VII. informacijo, vezano na 5. čl. pogodbe (ali je organ že oz. bo z izbranim ponudnikom prekinil pogodbo, saj je po posredovani dokumentaciji evidentno, da stranski udeleženec nima ustreznih materialov in certifikatov, ki bi ustrezali razpisni dokumentaciji ter Uredbi o zelenem javnem naročanju), VIII. zapisnik, iz katerega je razvidna primopredaja na objektu.Organ je z odločbo št. 09201-0030/2016-12, z dne 29. 3. 2016, skoraj v celoti zavrnil zahtevi, z dne 21. 3. 2016 in 23. 3. 2016. Ni namreč odločil o VIII. tč. zahteve. V obrazložitvi je navedel, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v IV., V. in VI. tč. zahteve. Zaradi obstoja izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je zavrnil dostop do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v I. tč. zahteve. Nadalje je zavrnil II. in III. tč. zahteve, ker je organ prosilcu dostop do teh informacij že omogočil na podlagi zahteve, z dne 22. 1. 2016 oz. odločbe št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016. Zoper odločbo organa je prosilec, dne 12. 4. 2016, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da še vedno ni prejel informacij javnega značaja, ki jih je zahteval v I. do VII. tč. zahteve, z dne 21. 3. 2016 in 23. 3. 2016. V zvezi s III. tč. zahteve je navedel, da se mora potrdilo nanašati na konkreten proizvod in proizvajalca, saj ga je organ do sedaj zavajal s prilogami, ki se nanašajo na druge proizvode. Prav tako še ni prejel zapisnika o primopredaji del s priloženimi certifikati, standardi in soglasji, iz katerih je razvidna ustreznost vgrajenih vrat ter certifikata ISO 9001 in ISO 14001, iz katerega je razvidno, komu naj bi bil izdan.Organ je pritožbo prosilca posredoval stranskemu udeležencu v odgovor, z dopisom št. 09201-0030/2016-14, z dne 26. 4. 2016.Stranski udeleženec je z dopisom, z dne 3. 5. 2016, odgovoril na pritožbo prosilca, pri čemer je navedel, da v celoti vztraja pri vsebini dokumenta, z dne 3. 2. 2016, s katerim je priglasil stransko udeležbo in soglašal z vpogledom prosilca v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki glede na določilo 2. odst. 22. čl. ZJN-2 vsebujejo javne podatke. Nadalje se je ponovno skliceval na določila sklepa o podatkih, ki predstavljajo poslovno skrivnost, z dne 31. 3. 2014.Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 09201-0030/2016-16, z dne 10. 5. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.Organ je na podlagi poziva IP št. 090-102/2016/2, z dne 25. 5. 2016, z dopisom št. 09201-0030/2016-18, z dne 1. 6. 2016, IP posredoval vso zahtevano dokumentacijo. Ob tem je navedel, da se prosilec ni pritožil zoper odločbo št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016, ki je posledično postala pravnomočna. Ob tem je IP posredoval tudi sklep o podatkih, ki štejejo kot poslovna skrivnost, z dne 31. 3. 2014, sklep o poslovni skrivnosti, z dne 21. 12. 2015 in zahtevi prosilca, z dne 21. 3. 2016 in 23. 3. 2016.IP je z namenom ugotovitve dejanskega stanja, dne 4. 7. 2016, pri organu opravil ogled in camera. Organ je v zvezi z II. tč. zahteve pojasnil, da v razpisni dokumentaciji certifikat STS za požarna vrata ni bil zahtevan, saj je organ že pri pripravi razpisne dokumentacije ugotovil, da za vratna krila, ki so vgrajena na obstoječe podboje, tovrstnega certifikata nihče niti ne izdaja. Organ posledično s takim certifikatom za požarna vrata ne razpolaga. Nadalje je v zvezi s III. tč. zahteve pojasnil, da razpolaga le s certifikatom proizvajalca št. PRA 6016230, ki pa se ne nanaša na konkreten proizvod, temveč na vse proizvode tega proizvajalca. To pa je glede na zahteve razpisne dokumentacije zadoščalo, saj se je organ na podlagi tega certifikata lahko prepričal, da se ta nanaša na vsa požarna vrata proizvajalca. Organ torej ne razpolaga s certifikatom, ki bi se nanašal na konkreten proizvod. Da je prosilec ta dokument (certifikat št. PRA 6016230) že prejel, izhaja iz ponovne zahteve prosilca, z dne 23. 3. 2016. Nadalje je v zvezi s IV. tč. zahteve pojasnil, da mu proizvajalec ni bil relevanten, ker ne sme zahtevati vrat od določenega proizvajalca. Predstavnik organa na gradbišču je pregledal vzorčna vrata in ugotovil skladnost z zahtevami na podlagi predložene tehnične dokumentacije, zlasti certifikata o skladnosti (ISO 9001 in 14001). Ob tem je organ predložil certifikat proizvajalca in pojasnil, da ga je prosilcu že posredoval (kot navedeno zgoraj) v prekriti obliki (prekril je proizvajalca). Vzorec požarnih vrat je bil dostavljen s certifikatom, ni bil pa vgrajen, ker to ni bilo potrebno v skladu s pogodbo. Zato dokument, iz katerega bi izhajale informacije, kje in kdaj je bil vzorec požarnih vrat vgrajen, ne obstaja. V konkretnem primeru je bilo zahtevano le vratno krilo brez podboja, z zahtevanim certifikatom. Organ zato ni zahteval, da se dobavljeno vzorčno vratno krilo vgradi, ampak je le preveril njegovo ustreznost, glede na zahteve iz razpisne dokumentacije. Nadalje je organ v zvezi s V. tč. zahteve pojasnil, da izbrani ponudnik ni imel podizvajalca, zato organ ne razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti. V zvezi s VI. tč. zahteve je pojasnil, da tovrstnega postopka ni sprožil, niti ni razmišljal o odstopu od pogodbe, zato ne razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti. V zvezi s VII. tč. zahteve je pojasnil, da je na stališču, da je vgrajeni material ustrezen, zato ni postopal po tem členu pogodbe. Posledično ne razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti. Nazadnje je organ IP predložil primopredajni zapisnik, z dne 5. 4. 2016, ki ga je prosilec zahteval v VIII. tč. zahteve.Pritožba je delno utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. Pojem informacije javnega značaja:Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Študentski dom Ljubljana, ki je nedvomno dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: - da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), - da organ z njo razpolaga,- da se informacija nahaja v materializirani obliki.Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 6. čl. Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana« (Ur. l. RS, št. 67/12, 24/13, 63/13 in 79/15) in 6. čl. statuta organa, v skladu s katerima organ opravlja javno službo zagotavljanja nastanitve študentov v Ljubljani. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.2. Glede II., IV., V., VI. in VII. tč. zahteve prosilca:IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da organ ne razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti. V razpisni dokumentaciji certifikat STS za požarna vrata ni bil zahtevan, saj je organ že pri pripravi razpisne dokumentacije ugotovil, da za vratna krila, ki so vgrajena na obstoječe podboje, tovrstnega certifikata nihče niti ne izdaja. Organ posledično s takim certifikatom za požarna vrata ne razpolaga. Organ vzorčnih vrat ni vgradil, ker tega v skladu s pogodbo ni bil obvezan narediti, kakovost pa je preveril na podlagi certifikata o skladnosti (ISO 9001 in 14001). Zato dokument, iz katerega bi izhajale informacije, kje, kdaj in od katerega proizvajalca je bil vzorec požarnih vrat vgrajen, ne obstaja. Ker je bilo torej zahtevano le vratno krilo brez podboja, z zahtevanim certifikatom, organ ni zahteval, da se dobavljeno vzorčno vratno krilo vgradi, ampak je le preveril njegovo ustreznost glede na zahteve iz razpisne dokumentacije. Nadalje je IP ugotovil, da izbrani ponudnik ni imel podizvajalca, zato organ ne razpolaga s sklenjenimi pogodbami s podizvajalci, saj te ne obstajajo. Organ tudi ni niti razmišljal o tem, da bi sprožil postopek po 2. odst. 78. čl. ZJN-2 (o odstopu od pogodbe), zato dokument, ki bi vseboval informacije, zakaj organ ni ukrepal v tej smeri, ne obstaja. Organ je zadovoljen z vgrajenim materialom oz. meni, da je ta ustrezen, zato ni postopal po 5. čl. pogodbe in posledično ne obstaja dokument, ki bi vseboval informacije o tem, da je organ že oz. da bo z izbranim ponudnikom prekinil pogodbo. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v delu, ki se nanaša na IV., V., VI. in VII. tč. zahteve, kot neutemeljeno zavrnil. IP v zvezi z informacijami, ki jih je prosilec zahteval v II. tč. zahteve pojasnjuje, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel napačne razloge za zavrnitev zahteve v tem delu. Organ je napačno štel, da je o tej zahtevi prosilca že odločil z odločbo št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016 in mu posredoval v tem delu zahtevane informacije. IP je namreč na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da ne le, da organ o tej zahtevi z odločbo št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016, ni odločil, temveč tudi, da organ z v tem delu zahtevanimi informacijami sploh ne razpolaga (glej zgoraj). Izrek izpodbijane odločbe je posledično v tem delu zakonit, saj je organ zahtevo zavrnil, vendar pa je obrazložen z napačnimi razlogi. Ker je IP ugotovil, da organ z v tem delu zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je v skladu s 3. odst. 248. čl. ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.3. Glede III. tč. zahteve prosilca:IP je ugotovil, da je bilo z odločbo št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016, zoper katero prosilec ni vložil pritožbe in je postala pravnomočna, o zahtevi prosilca že odločeno. Organ je namreč z navedeno odločbo delno ugodil zahtevi prosilca, z dne 22. 1. 2016, s katero je prosilec v tč. VIII. zahteval posredovanje fotokopije potrdila, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU. V predmetni zadevi pa je organ zavrnil zahtevo, z dne 21. 3. 2016 (III. tč. zahteve) za posredovanje fotokopije potrdila, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da organ razpolaga le s certifikatom proizvajalca št. PRA 6016230, ki pa ga je prosilec že prejel na podlagi odločbe št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016, kar nedvomno izhaja ne le iz navedb organa, temveč tudi iz ponovne zahteve prosilca, z dne 23. 3. 2016, v kateri je prosilec navedel, da je navedeni dokument prejel.Ker organ razpolaga le s certifikatom proizvajalca št. PRA 6016230, se torej obe zahtevi prosilca nanašata na isti dokument. Tudi organ je v izpodbijani odločbi sicer navedel dejstvo, da je bilo o tej zahtevi prosilca že odločeno in da je zahtevani dokument prosilcu že posredoval, a je nato iz tega razloga zahtevo prosilca zavrnil.Organ je o zahtevi prosilca torej odločil meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. čl. ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v 2. odst. tega čl. izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. čl. ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. čl. ZUP in z njim povezana dejstva, je izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na pridobitev fotokopije potrdila, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU, napačna. Ker je 129. čl. ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odst. 247. čl. ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je IP, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, v tem delu odpravil odločbo prve stopnje (3. tč. izreka odločbe) in zadevo rešil sam (1. tč. izreka sklepa).V dopolnjenem postopku je IP izhajal iz sledečih dejstev:- VIII. tč. zahteve prosilca z dne 22. 1. 2016 se nanaša na potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU. O tej zahtevi je organ odločil z odločbo št. 09201-0030/2016-4, z dne 15. 2. 2016, ki je pravnomočna, - III. tč. zahteve prosilca v predmetni zadevi se nanaša na potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT21, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU.Ker je bilo o dokumentu, ki ga je zahteval prosilec, že pravnomočno odločeno, je treba zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja z dne 21. 3. 2016 in 23. 3. 2016, v delu, ki se nanaša na zgoraj navedeni dokument, v skladu s 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP.4. Glede I. tč. zahteve prosilca:Organ je zavrnil dostop do v tem del zahtevanih informacij zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZGD-1). Po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po 2. odst. istega čl. pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je torej bistvena subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem ali posamičnem pravnem aktu. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob tem mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1).IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je stranski udeleženec dne 31. 3. 2014 sprejel Sklep o podatkih, ki štejejo kot poslovna skrivnost družbe. V skladu z 2., 3. in 9. tč. 2 odst. sklepa štejejo kot poslovna skrivnost podatki, ki se nanašajo na tržni položaj in aktivnosti stranskega udeleženca, sklenjene pogodbe s poslovnimi partnerji, nastop stranskega udeleženca na trgu, aktivnosti, stranke, finančni položaj in vsi podatki o poslovnih partnerjih ter strankah stranskega udeleženca. IP meni, da je dokument, ki ga je prosilec zahteval v I. tč. zahteve, zajet s tovrstnimi določili oz. je določen kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1.Vendar pa je v danem primeru potrebno sporne informacije preizkusiti tudi z vidika 3. odst. 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se kot poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ker v predmetni zadevi prosilec zahteva dostop do dokumenta, ki je bil pridobljen v okviru postopka javnega naročanja, je potrebno ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb v času odločanja na prvi stopnji veljavnega ZJN-2[1]. Temeljna načela (5.-10. čl.) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-2 torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju 3. odst. 39. čl. ZGD-1, ne pride v poštev. V skladu z 2. odst. 22. čl. ZJN-2 so vselej javni naslednji podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP ob tem poudarja, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila temeljno merilo (70% točk) za izbor ponudnika sicer res najnižja ponudbena cena (poleg meril, da gre za: 1. gradbene proizvode, ki temeljijo na obnovljivih surovinah, 2. toplotno izolacijo z deležem recikliranih materialov in 3. mavčno-kartonaste plošče), vendar pa se na najugodnejšo ceno (in ostala merila) ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije (tudi glede zavarovanja splošne civilne odgovornosti), ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev.Kot že navedeno, nedvomno dokumente, ki vsebujejo informacije o porabi javnih sredstev oz. informacije iz določbe 2. odst. 22. čl. ZJN-2, predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru so pogoji, ki jih mora izpolnjevati posamezni ponudnik, določeni v razpisni dokumentaciji. IP je na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotovil, da je bil pogoj tudi, da bo imel ponudnik ob sklenitvi pogodbe z naročnikom sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti v višini najmanj 41.000 EUR. Kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja je navedena izjava ponudnika, ki je bila podana na vnaprej pripravljenem obrazcu št. D/7, ki se v tretjem odstavku glasi: »Izjavljamo, da bomo naročniku najkasneje ob sklenitvi pogodbe, kot pogoj veljavnosti pogodbe predložili fotokopijo sklenjene police za zavarovanje splošne civilne odgovornosti v višini najmanj 41.000 EUR.« Predloženo sklenjeno zavarovalno polico je torej mogoče šteti kot del te izjave, saj je le na ta način mogoče preveriti izpolnjevanje zgoraj navedenega pogoja. IP ob tem ugotavlja, da v konkretnem primeru ni treba razkriti navedenega dokumenta v celoti, temveč zadošča, da se razkrije le tisti del, ki izkazuje, da je ponudnik dokument dejansko predložil in da izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določen pogoj glede višine in vrste zavarovanja civilne odgovornosti ter glede datuma sklenitve. Tako zadošča, da so razkriti predmet zavarovanja, zavarovalna vsota in datum sklenitve zavarovalne police. Glede ostalih informacij v zavarovalni polici št. 1468597 je IP sledil označitvi poslovne skrivnosti in zaključil, da gre za izjemo iz 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Odločitev organa v izpodbijani odločbi, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, tako ni bila v celoti pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.5. Glede VIII. tč. zahteve prosilca:Organ ni odločil o tej tč. zahteve. V skladu s 4. odst. 222. čl. ZUP ima prosilec pravico do pritožbe, kot da bi bil njegov zahtevek zavrnjen, kadar organ ne izda odločbe in je ne vroči prosilcu v predpisanem roku. Ker je IP ugotovil, da lahko po predloženih dokumentih sam reši zadevo, je ravnal v skladu s 3. odst. 255. čl. ZUP in v zvezi s tem delom zahteve izdal odločbo.IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da organ razpolaga s primopredajnim zapisnikom, z dne 5. 4. 2016 (organ ga je posredoval IP na ogledu in camera). Navedeni dokument izpolnjuje vse kriterije v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, zaradi česar predstavlja informacije javnega značaja (nahaja se v materializirani obliki, organ z njim razpolaga in sodi v delovno področje organa). IP je v nadaljevanju presojal, ali vsebuje dokument prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali je v zvezi s tem dokumentom podana katera izmed izjem od prostega dostopa, ki jih določa 6. čl. ZDIJZ.V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.IP je ob vpogledu v zahtevani dokument ugotovil, da ta vsebuje sledeče osebne podatke: ime, priimek in podpis zaposlenega pri organu ter imena, priimke in podpise zakonitih zastopnikov izvajalcev. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjem v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je moral torej ugotoviti, ali osebni podatki v zahtevanem dokumentu predstavljajo varovane osebne podatke ali pa je njihovo razkritje dopustno na podlagi katere od zgoraj navedenih zakonskih pravnih podlag.V zvezi z osebnimi podatki predstavnikov organa je IP ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njihovih imen, priimkov in podpisov dopustno. IP nadalje pojasnjuje, da so podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje gospodarskih družb (ime, priimek in podpis), javni. Ti podatki so namreč javno objavljeni in prosto dostopni v javnih evidencah AJPES-a. Posledično v obravnavanem primeru niso varovani osebni podatki zakonitih zastopnikov izvajalcev (izbranega ponudnika in izvajalca nadzora).IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih izjem po 1. odst. 6. čl. in 5.a členu ZDIJZ ni ugotovil. Ker v zvezi s primopredajnim zapisnikom, z dne 5. 4. 2016, ni podana nobena izmed izjem od prostega dostopa, je IP, v skladu s 3. odst. 255. čl. ZUP, pritožbi v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka[1] Od 1. 4. 2016 namreč velja nov Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15) – ZJN-3.
