Prosilec - Mestna občina Maribor

Datum: 07.06.2016
Številka: 090-100/2016
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje zapisnikov ponedeljkovih kolegijev predstavnikov uradov organa od 1. 9. 2015 do 22. 3. 2016 na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ le v delu zahtevanih dokumentov, in da vsebujejo zahtevani dokumenti tudi varovane osebne podatke. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, v preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-100/2016/4Datum: 8. 6. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 29. 4. 2016, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2102 Maribor (v nadaljevanju: organ) št. 09001-13/2016 z dne 26. 4. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 29. 4. 2016 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Maribor št. 09001-13/2016 z dne 26. 4. 2016 delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki na njegov elektronski naslov naslednje dokumente:- Zapisnik 30. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-1/2015 z dne 14. 9. 2015 na način, da prekrije v besedilu pri »SKLEP KD3« elektronski naslov javne uslužbenke;- Zapisnik 31. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-1/2015 z dne 1. 10. 2015;- Zapisnik 1. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 4. 1. 2016;- Zapisnik 2. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 15. 1. 2016;- Zapisnik 3. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 18. 1. 2016 na način, da prekrije besedilo pri točki AD 9);- Zapisnik 4. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 29. 1. 2016;- Zapisnik 5. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 1. 2. 2016;- Zapisnik 6. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 11. 2. 2016 na način, da prekrije besedilo pri točki AD 1);- Zapisnik 7. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 29. 2. 2016;- Zapisnik 8. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 13. 3. 20162016;- Zapisnik 9. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 18. 3. 2016;- Zapisnik 10. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01003-21/2016 z dne 21. 3. 2016 na način, da prekrije:∙ besedilo zadnjega odstavka oziroma navedbe pri točki AD 1),∙ besedilo pri točki AD6).«.

V preostalem delu se glede podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka (notranje delovanje organa, varovani osebni podatki), pritožba prosilca zavrne.

Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:Prosilec zahteva v elektronski obliki zapisnike ponedeljkovih kolegijev predstavnikov uradov organa od 1. 9. 2015 do 22. 3. 2016.Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v obrazložitev navaja, da so zapisniki rednih sestankov vodij organa oziroma služb mestne uprave organa (t.i. kolegij direktorja) interne narave, namenjeni notranji komunikaciji med vodji uradov in služb in med njimi ter direktorjem mestne uprave. Razpravlja se o raznih predlogih, rešitvah, mnenjih, izmenjavi pogledov, pripravi odločitev mestne uprave, organizacijskih in kadrovskih zadevah in podobno. V mnogih primerih gre za zadeve, o katerih še ni dokončnega stališča. Po mnenju organa gre za proces notranjega razmišljanja mestne uprave, saj gre za podatke, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa in izrazito za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. S tem je podan prvi pogoj obstoja izjeme. Glede drugega pogoja za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, torej glede škodnega testa, organa navaja, da je potrebno javnim uslužbencem omogočiti odkrito in odprto razmišljanje organa, ki bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Če bi vsi interni dokumenti postali javni, bi to lahko ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito razmišljanje in delo mestne uprave, hkrati pa obstaja tudi verjetnost, da bi lahko določeni predlogi, mnenja ali stališča, še preden je o posamezni zadevi dokončno odločeno, v javnosti povzročili napačno razumevanje ali nerealna pričakovanja.Prosilec je zoper izpodbijano odločbo organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da po njegovem mnenju pri zahtevanih zapisnikih ne gre za »proces notranjega razmišljanja mestne uprave«, ampak gre pri teh sestankih za sprejemanje sklepov in določanje politik, ki imajo takojšen in odločilen vpliv na odnos do občanov. Na teh sestankih direktor mestne uprave med drugim daje navodila vodjem uradov, kako naj ravnajo, kadar se na njih obrnejo organizirane in neorganizirane skupine občanov, npr. prepove odzivanje uradnikov na pobude, ki pridejo od določene skupine občanov (kot navaja notranji vir). Ta navodila niso objavljena nikjer drugje kot v teh zapisnikih, se pa izvajajo. Na ta način podani ukazi so zavezujoči in imajo neposreden učinek na občane, kot je mogoče opaziti tudi v praksi in kot je potrdil vir znotraj mestne uprave. V tem smislu vsaj v delu zapisnikov ne gre za notranjo politiko, temveč eksplicitno za politiko komuniciranja z občani, ki bi morala biti javno razvidna, ne pa da morajo občani ugibati, kako se bodo uradniki odzivali na vprašanja, pobude in povabila.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 09001-13/2016 z dne 9. 5. 2016 poslal v odločanje IP. Organ je IP posredoval tudi zahtevane zapisnike.Na poziv IP z dne 13. 5. 2016 je organ posredoval IP dodatna pojasnila glede sklicevanja kolegijev mestne uprave in glede odločitve v izpodbijani odločbi z vidika notranjega delovanja organa. Organ tako navaja, da Odlok o organizaciji in nalogah Mestne uprave Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2015) v drugem odstavku 6. člena določa, da delo mestne uprave neposredno vodi direktor mestne uprave, naloge direktorja pa nato določa v drugem odstavku 18. člena. Za zagotavljanje izvajanja nalog mestne uprave tako direktor mestne uprave sklicuje interne sestanke vodij notranjih organizacijskih enot oziroma in po potrebi drugih javnih uslužbencev mestne uprave, ki so namenjeni usklajevanju, predstavitvi, razpravljanju o predlogih rešitev v raznih zadevah iz pristojnosti mestne uprave, dogovorom glede raznih notranjih organizacijskih aktivnosti mestne uprave, z namenom zagotavljanja zakonitega, doslednega, učinkovitega in smotrnega opravljanja nalog mestne uprave. Na teh sestankih, ki so interno imenovani »kolegij direktorja«, sodelujejo javni uslužbenci mestne uprave organa, sodelujejo pa tudi predstavniki Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči d.o.o., ki ga je ustanovil organ z Odlokom o ustanovitvi javnega podjetja. Glede zahtevanih zapisnikov organ navaja, da so namenjeni internemu delovanju mestne uprave. Z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom ne gre za t.i. vhodni dokument oziroma t.i. izhodni dokument, ampak za dokument, ki ga je ustvaril organ sam in je namenjen samo uslužbencem organa. S posredovanjem zapisnikov bi lahko bile po mnenju organa razkrite prioritete izvajanja aktivnosti mestne uprave, morebitna mnenja, stališča, predlogi posameznih javnih uslužbencev, kar bi povzročilo zunanje vplive in pritiske na javne uslužbence mestne uprave. Obravnavajo se tudi notranji organizacijski in tehnični dokumenti, razna poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni javnim uslužbencem organa. Ne gre za poskus prekrivanja nepravilnosti ali nezakonitosti pri delovanju mestne uprave. Gre torej za dokumente, ki so namenjeni notranji rabi organa, iz katerih izhaja način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Gre za proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čemer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo omejeno, če bi bilo odprto za javnost. Posledično bi lahko nastala škoda pri kakovosti odločanja organa, saj bi odprtje vseh internih dokumentov za javnost ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.Pritožba je delno utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. IP preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se ravilna, primarno skliceval na to, da zahtevani magnetogram ni dokument po prvem odtavkuri čemer je organ svojo odločitev utemprosilec z odločitvijo organa oziroma navedenimi argumenti organa ne strinja.2. Informacija javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa ter da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj je organ posredoval IP zapisnike kolegija mestne uprave organa za zahtevano obdobje. Predmet presoje v tem postopku so torej zapisniki kolegija, kot so navedeni v izreku te odločbe.3. Izjemi po 2. in 11. točki prvega odstavka 3. člena ZDIJZOrgan lahko deloma ali v celoti zavrne dostop do informacije javnega značaja na podlagi določb 5.a ali 6. člena ZDIJZ.Na podlagi 7. člena ZDIJZ, v skladu s katerim se zahtevane informacije izločijo iz dokumenta ter se prosilca seznani z vsebino, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, se tako prosilcu omogoči delni dostop do posameznih zahtevanih dokumentov. Pri tem se upošteva tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba). 16. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 16. člena Uredbe).Kot že navedeno, se organ v izpodbijani odločbi sklicuje na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki opredeljuje kot izjemo »notranje delovanje organa«, zato je IP najprej presojal, ali je ta izjema v obravnavanem primeru podana.Podatek iz dokumenta, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organaOrgan prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).Kumulativno morata biti tako izpolnjena dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test).Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v Sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Namen te izjeme je varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti organa.Naloge in opravila mestne uprave organa so določene v Statutu Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 8/2014 in 10/11; v nadaljevanju: Statut). V skladu s tretjim odstavkom 57. člena Statuta določi organizacijo in delovno področje mestne uprave mestni svet na predlog župana z odlokom, četrti odstavek istega člena pa nadalje določa, da mestno upravo vodi direktor mestne uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. Organizacijo in delovno področje mestne uprave organa tako ureja Odlok o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2015; v nadaljevanju: Odlok). Odlok v prvem odstavku 14. člena določa, da se za usklajevanje dela mestne občine in organov mestne uprave ustanovita kolegij župana in kolegij mestne uprave, sestavo in vsebino kolegija mestne uprave pa nadalje določa tretji odstavek istega člena, in sicer:»Kolegij mestne uprave sestavljajo direktor mestne uprave in direktorji organov mestne uprave, po potrebi pa tudi druge osebe, ki jih določi direktor mestne uprave. Delo kolegija mestne uprave vodi direktor mestne uprave. Kolegij mestne uprave zlasti: ∙ obravnava vprašanja organizacije dela in učinkovitosti poslovanja ter usklajuje delo organov mestne uprave; ∙ obravnava, usklajuje in sprejema izhodišča za pripravo programov dela mestne uprave; ∙ obravnava vprašanja z delovnega področja organov mestne uprave, ki mu jih v obravnavo posredujejo direktorji posameznih organov in sprejema stališča ter strokovna mnenja v zvezi z njimi; ∙ na predlog pripravljavcev odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema mestni svet, obravnava njihove delovne osnutke ter po potrebi predlaga določene spremembe in dopolnitve le-teh ali sprejema določena strokovna mnenja oziroma stališča v zvezi z njimi; ∙ oblikuje in sprejema strokovna mnenja o vprašanjih, ki mu jih posreduje direktor mestne uprave, mestni svet ali drugi organi občine; ∙ opravlja druge naloge na predlog direktorja mestne uprave, Mestnega sveta ali drugih organov občine.«.IP je z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da ti dokumenti obsegajo sklepe in povzetke, ki se nanašajo na izvedene in neizvedene projekte, opravljena dela uradov, proračun občine, sanacije objektov, oblikovanje stališč in pripomb organa na predloge predpisov, ki imajo vpliv na občine, kadrovski načrt organa, odkup objektov, izvajanje javne službe, podelitev koncesij, sklepanje pogodb, javne razpise,… Dokumenti tako obsegajo navodila, katere naloge je potrebno opraviti v službah organa in tudi do kdaj je potrebno opraviti posamezno nalogo oziroma delo, torej se nanašajo na organizacijo dela. Prav tako dokumenti obsegajo določene ugotovitve in dejstva, problematiko na posameznih področjih,…, v zvezi z dejavnostjo organa. Nedvomno so torej zahtevani dokumenti, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov mestne uprave organa. IP se v tem delu strinja z organom, da so zahtevani zapisniki primarno namenjeni notranji komunikaciji med vodji uradov in služb in med njimi ter direktorjem mestne uprave, saj se razpravlja o raznih predlogih, rešitvah, mnenjih, izmenjavi pogledov, pripravi odločitev mestne uprave, organizacijskih in kadrovskih zadevah in podobno. Gre torej za proces notranjega razmišljanja mestne uprave, saj gre za podatke, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa in za notranjo rabo organa, saj iz njih izhaja postopek oziroma način dela organa.Kot že navedeno, mora biti za obstoj predmetne izjeme izpolnjen še drugi pogoj, in sicer, da bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, t. i. škodni test. Organ je v utemeljitev škodnega testa med drugim navedel, je potrebno javnim uslužbencem omogočiti odkrito in odprto razmišljanje organa, ki bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Če bi vsi interni dokumenti postali javni, bi to lahko po mnenju organa ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito razmišljanje in delo mestne uprave, hkrati pa obstaja tudi verjetnost, da bi lahko določeni predlogi, mnenja ali stališča, še preden je o posamezni zadevi dokončno odločeno, v javnosti povzročili napačno razumevanje ali nerealna pričakovanja.Po mnenju IP razkritje večjega dela zahtevanih dokumentov organa ne more povzročiti motenj pri delovanju organa oziroma škode. Z vpogledom v dokumente je IP namreč ugotovil, da v večjem delu obsegajo informacije, ki po oceni IP v primeru dostopnosti javnosti ne predstavljajo resne ovire za nadaljnje delo organa, oziroma da bi bilo z razkritjem teh podatkov to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem. Dokumenti obsegajo splošne sklepe, ki se nanašajo na razna opravila oziroma naloge kot npr.:- »Podžupanja naroči vodjem uradov, da pripravijo popis vseh izvedenih, nerealiziranih projektov ter terminski plan in ji posredujejo na e-pošto.«.;- »SKLEP KD 2: Vsak urad pogleda in se opredeli ter poda svoje mnenje glede na vsebino, ki ga urad zastopa. Rok za oddajo mnenja je 18. 1. 2016.«;- AD 3) PROBLEMATIKA UVEDBE OBČINSKIH TAKS PRI ODDAJI JAVNIH POVRŠIN: MIRM daje pobudo za obravnavo in preučitev možnosti spremembe načina oddaje javnih površin v MOM ter predlaga, da se imenuje strokovna delovna skupina, v kateri naj bodo predstavniki Urada za komunalo, promet in prostor, MIRM in Sekretariata za splošne zadeve za nalogo priprave osnutka ustreznega odloka o občinskih taksah.«;Prav tako obsegajo zahtevani dokumenti obvestila in dejstva kot npr.:- »Rebalans: ga. … pojasni, da prihodkov ni in da je potrebno relativno ocenit kvote, znižati postavke, poiskati in narediti nove ocene, kaj je potrebno realizirati in kaj ne. Kvote bodo posredovane samo vodjem uradov. Do konca tedna 2. 10. 2015 je potrebno narediti oceno kvot in jih poslati na UFP.«.;- »AD 5) PRIKLJUČNI KABLOVOD …: g. … sporoči, da bo aneks h pogodbi 12. 1. 2016 pravnomočen in tako gre v podpis županu, projektna pisarna pripravi potek za nadaljnje delo. (T) projektna pisarna in ….«;- »AD 4) RAZNO: direktor na kratko predstavi temo sestanka, ki je potekal pri županu v zadevi ….«;- »Menjava zemljišč med MOM in …: pogodba bo pripravljena brez intabulacijske klavzule. Ga. … opozori, da imamo podobno težavo pri Narodnem domu.«.Dokumenti obsegajo tudi problematiko, s katero se sooča organ, kot npr.:- »AD 7) PROBLEMATIKA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA ODVAJANJA FEKALNIH IN PADAVINSKIH VODA: UKPP opozori, da se v fazi izvedbe projekta ni upoštevalo odvajanja padavinskih voda. Potrebno bi bilo narediti dokumentacijo, vendar je vrednost del ocenjena na 230.000 EUR. Ker je do povrata vode prišlo samo 1x, v času gradnje, in od takrat ni bilo več pritožb, s sanacijo počakamo. Nigrad stopi v stik z ZDR ter pošlje povratne informacije v MOM.«;- »AD 8) ODLOŽENI ODPADKI V …: Potrebno je plačati odvoz odpadkov. Osnovna odločba inšpektorja ni bila upoštevana. Spis …, ki je bil posredovan direktorju v pregled, se vrne na UKPP.«.Gre torej za informacije, ki po oceni IP ne obsegajo takšnih podatkov, zaradi katerih bi organu nastala škoda, če bi bili ti podatki javno dostopni. Po vsebini gre za »organizacijske« zapisnike, ki obsegajo usmeritve dela, seznanitve prisotnih s finančnimi, kadrovskimi in drugimi zadevami, ki so v pristojnosti organa, problemi, s katerimi se srečuje organ, predloge,… Iz informacij, ki so predmet presoje, ni razvidna vsebina obravnavane zadeve v smislu širše razprave, podrobni razlogi za sprejete odločitve, ki bi izkazovali, kako je organ razmišljal, presojal informacije, na podlagi katerih je sprejemal odločitve, ki so vsebovane v zapisnikih, saj zapisniki niso sestavljeni na ta način, prav tako pa tudi sama vsebina ne zajema informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. Ob tem IP ponovno navaja, da je bistvena funkcija ZDIJZ ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo, in da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Delo organov mora biti transparentno in če ne gre za poglobljena razmišljanja, mnenja, stališča ter podobno, dejstvo odprtosti zapisnikov, ki obsegajo »organizacijske« sklepe in usmeritve, splošne ugotovitve ali seznanitve,…, ne more oziroma ne bi smelo vplivati na delo javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev. Ker organ ni izkazal, da bi razkritje povzročilo motnje z negativnimi posledicami pri delovanju organa, in sicer s konkretnimi opredelitvami, nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, pri čemer je IP ugotovil, da bi pri treh točkah zapisnikov 3., 6. in 10. kolegija mestne uprave Mestne občine Maribor lahko nastale motnje pri delu organa. Pri teh točkah v navedenih zapisnikih gre namreč po oceni IP za konkretne vsebinske usmeritve in mnenja, ki se nanašajo na organizacijo dela organa oziroma kadrovske zadeve, in bi lahko dostop do teh informacij resno oviral nadaljnje delo organa oziroma vplival na kvaliteto dela organa. Dostop do zahtevanih zapisnikov je mogoč z delnim dostopom, v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe.Osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkovIP je po uradni dolžnosti ugotavljal, ali zahtevani dokumenti obsegajo tudi osebne podatke, torej ali obstoji izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako pozval organ na posredovanje informacij o tem, katere fizične osebe v zapisnikih so javni funkcionarji in javni uslužbenci oziroma katere niso. Organ je posredoval podatke o imenu in priimku dveh fizičnih oseb, ki sta navedeni v zapisnikih in nista javna funkcionarja oziroma javna uslužbenca. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.Ime in priimek posameznika, njegovo delovno mesto, izobrazba, podpis,…, so nedvomno osebni podatki posameznika, vendar je v zvezi s to izjemo potrebno v obravnavanem primeru, ko gre za javne funkcionarje in javne uslužbence ter porabo javnih sredstev, upoštevati še 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Imena in priimki javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev organa ter njihova funkcija oziroma delovno mesto so osebni podatki, ampak ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, so ti podatki javno dostopni. Podpisi na dokumentih organa so po mnenju IP prav tako podatki, ki so povezani s funkcijo javnega funkcionarja oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato se pri teh podatkih prav tako upošteva 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju IP pa niso javno dostopni elektronski naslovi javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, razen v primerih, ko so javno objavljeni s strani organa, ter druge osebne okoliščine, ki niso povezane z opravljanjem funkcije oziroma dela (datum koriščenja letnega dopusta, bolniška odsotnost,…). Ne glede na to, da ni javno dostopen elektronski naslov javne uslužbenke in navedba v zapisniku, ki se nanaša na osebne okoliščine javne uslužbenke, je dostop do zahtevanih zapisnikov mogoč z delnim dostopom, v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe.Imena in priimki oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, tudi niso varovani osebni podatki. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15, v nadaljevanju: ZSReg). V obravnavanem primeru gre za podatke o imenu in priimku direktorja družbe Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Maribor. Imena in priimki zaposlenih v podjetjih, ki niso družbeniki, ustanovitelji ali člani organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, niso javno dostopni podatki, če ustrezna zakonska podlaga ni podana, vendar gre v obravnavanem primeru oziroma v enem zahtevanem zapisniku za uslužbenko podjetja, katere ime in priimek sta javno dostopna na spletni strani podjetja, zato IP tudi v tem primeru ni odločil, da je dolžan organ te podatke prekriti.4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP odločil v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo zavrnil, in sicer v delu, v katerem je podana izjema notranjega delovanja organa, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov, pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, saj je izrek izpodbijane odločbe pravilen, vendar v tem delu napačno obrazložen.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Mestna občina Maribor

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE