Prosilec - Mestna občina Maribor

Datum: 16.05.2016
Številka: 090-99/2016
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje uradnega zaznamka javne uslužbenke organa in članice natečajne komisije na podlagi določb prvega odstavka 5.a in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da določbe prvega odstavka 5.a člena ne pridejo v poštev, saj se le- te nanašajo na sodne, upravne ali z zakonom določene nadzorne postopke, v obravnavanem primeru pa ne gre za nobenega od navedenih postopkov, ampak za izbiro kandidatov v natečajnem postopku. IP je ugotovil tudi, da zahtevani dokument obsega osebne podatke osebe, ki ni sodelovala v predmetnem postopku javnega natečaja, čeprav je po podatkih iz posredovanih dokumentov sicer javna uslužbenka, vendar v zahtevanem dokumentu podatki niso navedeni v zvezi z njenim delovnim razmerjem in niso povezani s porabo javnih sredstev. Prav tako je IP ugotovil, da zahtevani dokument obsega tudi osebne podatke izbrane kandidatke, s katero pa po ugotovitvah IP organ (še) nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, torej pri organu kandidatka ni v delovnem razmerju javnega uslužbenca, zato prav tako določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pridejo v poštev. IP je pritožbo prosilke zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-99/2016/4Datum: 17. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 15. 4. 2016, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2102 Maribor, (v nadaljevanju: organ) št. 09001-8/2016 z dne 29. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilke zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 09001-8/2016 z dne 29. 3. 2016 se zavrne.

Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:Prosilka zahteva uradni zaznamek javne uslužbenke organa in članice komisije za izbiro referenta v Službi za mestne četrti in krajevne skupnosti, v katerem se navaja ime prosilke in so ga prejeli člani komisije za izbiro referenta, župan in direktor MU.Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilke zavrnil. V odločbi organ med drugim navaja, da je javna uslužbenka naredila zahtevani uradni zaznamek kot članica komisije za izbiro kandidatov po opravljenih ustnih razgovorih s kandidati, ki so prišli v drugo fazo izbirnega postopka, in ga je potrebno šteti kot del dokumentacije, ki je nastala v postopku javnega natečaja. Organ je javno uslužbenko pozval na predložitev morebitne izjave po določbah 43. in 44. člena ZUP, in 17. 3. 2016 je sporočila, da gre za dokument, ki je bil posredovan samo osebam, ki so bile do informacije upravičene in da je neprimerno, da bi se dokument posredoval nepooblaščenim osebam.ZDIJZ v prvem odstavku 5. člena določa, da organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZUJF) določa, kdo in kdaj ima pravico do vpogleda v dokumentacijo javnega natečaja in v kateri del (63. člen) in pravico do pritožbe (65. člen). Prosilka ni bila kandidatka v predmetnem javnem natečaju, prav tako ni bila na noben drug način udeležena v samem postopku javnega natečaja. Iz poročila natečajne komisije in ostale dokumentacije natečajnega postopka je bilo ugotovljeno, da uradni zaznamek na noben način ni vplival na izbiro oziroma neizbiro kandidatov, in da prosilka ni bila omenjena v smislu opravljanja javne funkcije ali opravljanja nalog iz delovnega razmerja prosilke kot javne uslužbenke.Imena in priimki so varovani osebni podatki in po mnenju organa v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti izjeme iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.Prosilka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ker meni, da je do informacije javnega značaja upravičena ravno iz razloga obravnave v postopku, katerega udeleženka ni bila, ter da ima kot zaposlena pri organu in kot fizična oseba pravico do informacije, ki »opleta« z njenim imenom, in ima mogoče opraviti celo z blatenjem osebnega imena in/ali neutemeljenimi obtožbami, do katerih zaradi nedostopa ni možnosti zagovora. Kot dodaten argument navaja, da je kot zaposlena pri organu v podrejenem položaju, informacije v zahtevanem uradnem zaznamku pa so bile posredovane njenim nadrejenim. Navaja še, da je bila v zvezi z razjasnitvijo zapisanega v uradnem zaznamku vabljena na razgovor k direktorju mestne uprave, ki jo je z navedenim seznanil le ustno.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 09001-8/2016 z dne 9. 5. 2016 poslal v odločanje IP. Organ je IP posredoval tudi zahtevani dokument.Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. IP preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se ravilna, primarno skliceval na to, da zahtevani magnetogram ni dokument po prvem odtavkuri čemer je organ svojo odločitev utemprosilka z odločitvijo organa, s katero je bila njena zahteva zavrnjena, ne strinja in izpodbija odločbo organa v celoti.2. Informacija javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevani dokument izvira iz delovnega področja organa ter da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki.IP je z vpogledom v zahtevani uradni zaznamek ugotovil, da vsebuje dokument subjektivno oceno javne uslužbenke, ki je bila članica natečajne komisije organa za objavljeno prosto delovno mesto »REFERENT V SLUŽBI ZA MESTNE ČETRTI IN KRAJEVNE SKUPNOSTI V SEKRETARIATU ZA SPLOŠNE ZADEVE«, v povezavi z osebnimi okoliščinami izbrane kandidatke v predmetnem natečajnem postopku. Prav tako zahtevani dokument vsebuje druge osebne podatke izbrane kandidatke (ime in priimek) ter osebne podatke fizične osebe, ki v predmetnem natečajnem postopku ni sodelovala (ime in priimek ter osebne okoliščine).3. Izjeme po 5.a in 6. členu ZDIJZOrgan lahko deloma ali v celoti zavrne dostop do informacije javnega značaja na podlagi določb 5.a ali 6. člena ZDIJZ.Organ se v izpodbijani odločbi najprej sklicuje na prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ, v skladu s katerim se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. ZJU namreč v prvem odstavku 60. člena določa, da se za postopek javnega natečaja uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, razen določb o ustni obravnavi.Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Nebra 2004) je splošni upravni postopek pravno urejeno zaporedje dejanj, katerih cilj je oblikovati neko upravno pravno razmerje. Za to razmerje je značilno, da nastane na podlagi enostranske in avtoritativno izjavljene volje zastopnika javnega interesa. V procesu nastajanja tega razmerja si torej stranke niso enakopravne, saj zastopnik javnega interesa (državni organ, organ lokalne skupnosti in nosilec javnega pooblastila) v tem procesu nastopa z voljo močnejšega, zato je tudi eden od temeljnih ciljev tega postopka zavarovati šibkejšo stranko. V upravnem postopku se odloča o upravnih zadevah, torej o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank (fizičnih in pravnih oseb). Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP, poleg tega pa na posameznih upravnih področjih poznamo tudi posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače, glede vprašanj, ki niso posebej urejena, pa veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti). IP pritrjuje navedbi organa, da prvi odstavek 60. člena ZJU določa smiselno uporabo določb ZUP, razen določb o ustni obravnavi, pri čemer v skladu z drugim odstavkom navedenega člena uredi način vročanja oziroma obveščanja kandidatov in ravnanja z nepopolnimi vlogami vlada z uredbo, vendar v obravnavanem primeru ne gre za upravno zadevo, kar izhaja iz predhodne opredelitve upravne zadeve. Postopek javnega natečaja ureja ZJU, pravila ZUP pa se uporabljajo zgolj smiselno. Določbe prvega odstavka 5.a člena tako ne pridejo v poštev, saj se le- te nanašajo na sodne, upravne ali z zakonom določene nadzorne postopke, v obravnavanem primeru pa ne gre za nobenega od navedenih postopkov, ampak za izbiro kandidatov v natečajnem postopku. Namen določb 5.a člena, ki so bile sprejete z novelo ZDIJZ-C je, da varujejo specialne postopke v smislu "izjeme strankinega pravila" (Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ZDIJZ-C, 7. 10. 2013). Če namreč področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka nima dostopa do svojih podatkov (npr. 86. in 115. člen ZKP), potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Kot že navedeno, pa vsebuje zahtevani dokument osebne podatke, zato je IP v nadaljevanju presojal še obstoj izjeme varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.Ime in priimek ter osebne okoliščine fizične osebe, ki v natečajnem postopku ni sodelovala, ter ime in priimek ter osebne okoliščine izbrane kandidatke, na katere nakazuje subjektivna ocena članice natečajne komisije v zahtevanem dokumentu, so nedvomno osebni podatki v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1, za razkritje katerih v obravnavanem primeru ni ustrezne pravne podlage, ki bi morala biti podana v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZVOP-1. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se sicer dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, vendar v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo teh določb. Osebni podatki osebe, ki ni sodelovala v predmetnem postopku javnega natečaja, čeprav je po podatkih iz posredovanih dokumentov sicer javna uslužbenka, namreč v zahtevanem dokumentu niso navedeni v zvezi z njenim delovnim razmerjem in niso povezani s porabo javnih sredstev. V dokumentu so, kot že navedeno, navedeni tudi osebni podatki izbrane kandidatke, s katero pa po ugotovitvah IP organ (še) nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, torej pri organu kandidatka ni v delovnem razmerju javnega uslužbenca, zato prav tako določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pridejo v poštev.V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da ima kot zaposlena pri organu in kot fizična oseba pravico do informacije, ki »opleta« z njenim imenom, in ima mogoče opraviti celo z blatenjem osebnega imena in/ali neutemeljenimi obtožbami, do katerih zaradi nedostopa ni možnosti zagovora, pa IP navaja, da se v postopku po ZDIJZ pravica dostopa do informacij javnega značaja presoja erga omnes, torej splošno za kateregakoli prosilca. Navedeno pomeni, da pri uveljavitvi pravice dostopa do informacije javnega značaja IP presoja le, ali gre za informacijo javnega značaja, in če so podani pogoji za dostop do informacije javnega značaja, so te informacije dostopne vsakomur, ne glede na interes posameznika.4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar deloma obrazložena z napačnimi razlogi (v delu, v katerem se organ sklicuje na prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ), zato je pritožbo na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Mestna občina Maribor

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE