Prosilec - Univerzitetni klinični center Ljubljana
+ -Številka: 090-98/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri se je želel seznaniti s kazalniki kakovosti zdravstvene obravnave pacientov glede umrljivosti ter primerjavo UKC Ljubljana s povprečjem ostalih bolnišnic v tujini za leto 2015 in za vsa leta, ko so bili ti podatki na razpolago za celoten UKC Ljubljana in po posameznih oddelkih. Organ je prosilcu delno ugodil, mu posredoval napotilo, da se kazalniki kakovosti za celoten UKC Ljubljana nahajajo v letnih poročilih, objavljenih na spletnih straneh organa ter pojasnil, da pa se kazalniki kakovosti ne vodijo na nivoju organizacijskih enot in podatki s takšno vsebino ne obstajajo. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil in vztrajal, da podatki obstajajo, saj mu jih je pred podajo zahteve po ZDIJZ pokazala pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost. IP je pri organu opravil ogled in camera in ugotovil, da podatki, ki jih želi prejeti prosilec, obstajajo. Ob odločanju o obstoju dokumenta z zahtevanimi podatki, ni bilo odločilno, kako je prosilec podatke poimenoval, niti kako jih organ uradno spremlja, ampak s katerimi dokumenti na področju kakovosti zdravstvene obravnave pacientov, ki prosilca zanima, organ dejansko razpolaga. Pritožbi prosilca je IP ugodil in organu naložil posredovanje dokumenta.ODLOČBA:Številka: 090-98/2016/4Datum: 15. 6. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …. (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 3. 5. 2016, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 01-105/2-16 z dne 22. 4. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 3. 5. 2016 se ugodi in se odločba Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 01-105/2-16 z dne 22. 4. 2016, odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki, na elektronski naslov …., excelov dokument z naslovom »BSC_Umrljivosti«.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 30. 3. 2016 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri se je želel seznaniti z internimi kazalniki kakovosti obravnave pacientov oziroma delovanja kliničnega centra, za celoten UKC Ljubljana in po posameznih oddelkih, in sicer kar zadeva smrtnost bolnikov, finančne aspekte obravnave ter primerjavo UKC Ljubljana s povprečjem ostalih bolnišnic v tujini za leto 2015 in za vsa leta, ko so bili ti podatki na razpolago. Svojo zahtevo je 7. 4. 2016 dopolnil in natančno določil, da želi od organa pridobiti podatke iz baze IQM, ki jih UKC Ljubljana spremlja za celoten UKC Ljubljana in po posameznih oddelkih.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 01-105/2-16 z dne 22. 4. 2016, s katero je zahtevi delno ugodil. V odločbi je pojasnil, da je 7. 4. 2016 prosilcu skladno z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ posredoval napotilo na spletne strani:- http://www.kclj.si/index.php?dir=/strokovna_javnost/poslovanje_ukcl, kjer so javno dostopna Letna poročila UKC Ljubljana od 2008 do 2014, kjer se nahajajo kazalniki zdravstvene obravnave pacientov, vključno s podatki o bolnišnični umrljivosti v UKC Ljubljana in primerjalno po mednarodni metodologiji »IQM« (Initiative Qualitätsmedizin) z mednarodnim Združenjem IQM bolnišnic za leto 2012, 2013 in 2014.- http://www.kclj.si/index.php?dir=/strokovna_javnost/kazalniki_kakovosti, kjer so javno dostopni vsi kazalniki kakovosti od leta 2007 dalje, - https://www.initiative-qualitaetsmedizin.de/, iz katere je razviden namen združenja IQM ter da se kazalnik vodi le na nivoju celotne bolnišnice.Organ je prosilcu 15. 4. 2016 posredoval še letno poročilo UKC Ljubljana za leto 2015, ki v času zahteve prosilca še ni bilo dostopno na spletni strani. Zahtevo pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na kazalnike kakovosti obravnave pacientov glede umrljivosti po oddelkih oz. organizacijskih enotah v bolnišnici, ker organ ne vodi računalniške ali druge baze podatkov o teh kazalnikih po posameznih organizacijskih enotah. Organ je pojasnil, da se kazalniki kakovosti zdravstvene obravnave pacientov glede umrljivosti ne vodijo na nivoju organizacijskih enot in podatki s takšno vsebino ne obstajajo, saj na nivoju posamezne organizacijske enote bolnišnična umrljivost ne predstavlja kazalnika kakovosti zdravstvene obravnave pacientov. Organ je zaključil, da zahtevani podatki ne obstajajo v materializirani obliki, zato niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, in je zahtevo v tem delu zavrnil. Ob tem je dodal, da mora organ skladno z določbo četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan ustvarjati določenih informacij oz. novih baz podatkov za namen uporabe s strani drugih organov ali oseb. Prosilec se je na izdano odločbo 3. 5. 2016 pritožil in navedel, da je pred podajo zahteve po ZDIJZ s pomočnico strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost, …., opravil pogovor in tako pridobil informacijo, da organ spremlja kakovost dela tudi po organizacijskih enotah oziroma oddelkih in ne le za bolnišnico kot celoto. Dodal je še, da mu je pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost te podatke tudi pokazala.Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom, št. 01-105/16 z dne 9. 5. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja pri organu 17. 5. 2016 opravil ogled brez prisotnosti strank, v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik o ogledu in camera, št. 090-98/2016/3 z dne 17. 5. 2016. IP je organu pojasnil namen ogleda in camera ter v zvezi z zahtevo od organa pridobil naslednje informacije:- izrecno navedeni kazalnik v zahtevi, tj. kazalnik kakovosti zdravstvene obravnave pacientov glede umrljivosti, je dosegljiv v letnih poročilih[1] za tri leta nazaj, skupaj s primerjavo organa s povprečjem ostalih bolnišnic v tujini in cilji,- nacionalni kazalniki kakovosti, ki se zbirajo na podlagi zahteve Ministrstva za zdravje[2], ne izkazujejo zdravstvene obravnave pacientov glede umrljivosti niti primerjave organa s povprečjem ostalih bolnišnic v tujini,- prosilec je pri organu videl dokument, v katerem se zbirajo številčni podatki, t. i. vhodni podatki, na podlagi katerih se izračuna kazalnik kakovosti obravnave pacientov glede umrljivosti za celotno bolnišnico.Organ je na ogledu in camera izrecno navedel, da se kazalnik kakovosti obravnave pacientov glede umrljivosti zbira na nivoju celotne bolnišnice in da organ zbira vhodne podatke, ki so podlaga za izračun kazalnika na nivoju bolnišnice in ne na nivoju notranjih organizacijskih enot.Pritožba je utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Ker ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki, je IP na podlagi pritožbenih navedb v nadaljevanju ugotavljal obstoj zahtevanih informacij. Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da ne razpolaga s kazalniki kakovosti obravnave pacientov glede umrljivosti po oddelkih oz. organizacijskih enotah, ker se le-ti vodijo zgolj na nivoju bolnišnice kot celote. Prav tako je navedel, da je prosilcu posredoval zahtevane podatke, ki jih vodi in s katerimi razpolaga, in sicer tako, da je prosilca 7. 4. 2016 v elektronskem sporočilu skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ napotil na relevantne spletne strani, kjer so dokumenti z zahtevanimi podatki tudi javno dostopni za celotno bolnišnico. Prosilec je v pritožbi vztrajal, da je pred podajo zahteve po ZDIJZ pri pogovoru s pomočnico strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost pridobil informacijo, da organ spremlja kakovost dela tudi po organizacijskih enotah oziroma oddelkih in ne le za bolnišnico kot celoto. Prosilec je še navedel, da mu je pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost te podatke tudi pokazala in vztrajal pri posredovanju dokumenta.Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je IP 17. 5. 2016 pri organu opravil ogled in camera. Organ je na ogledu pojasnil, da za izračun kazalnika kakovosti zdravstvene obravnave pacientov glede umrljivosti zbira vhodne podatke, ki so podlaga za izračun kazalnika na nivoju bolnišnice in ne na nivoju notranje organizacijske enote. Prosilec se je v zahtevi kot tudi v pritožbi skliceval na pogovor s pomočnico strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost, …., v katerem mu je le-ta pokazala zahtevane podatke. Na izrecno vprašanje IP, na kateri dokument se je prosilec v pritožbi skliceval, je pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost odgovorila, da je prosilec pri organu videl dokument, v katerem se zbirajo številčni podatki (t. i. vhodni podatki), na podlagi katerih se izračuna kazalnik kakovosti zdravstvene obravnave pacientov glede umrljivosti za celotno bolnišnico po mednarodni metodologiji »IQM«. Organ je IP ob tem izročil excelov dokument z naslovom »BSC_Umrljivosti«. Po pojasnilu organa gre pri navedenem dokumentu za spremljanje števila in uspešnosti izidov zdravljenja (bolnišnična umrljivost) po mednarodni metodologiji »IQM« (Initiative Qualitätsmedizin), ki se vodi zgolj in samo za celotno bolnišnico.Organ se je v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera postavil na stališče, da je prosilec zahteval kazalnike kakovosti obravnave pacientov glede umrljivosti, ki pa se vodijo zgolj na nivoju celotne bolnišnice, in mu jih je organ že posredoval, na nivoju posameznih organizacijskih enot pa po sami definiciji ne gre za kazalnik kakovosti, ki bi ga organ vodil, in posledično s temi podatki ne razpolaga. Zato je IP v nadaljevanju presojal, ali je dokument z naslovom »BSC_Umrljivosti« dokument, ki ga je zahteval prosilec. IP je ob vpogledu v dokument z naslovom »BSC_Umrljivosti«, s katerim razpolaga pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost in se nahaja v elektronski obliki kot excelov dokument ugotovil, da:- dokument vsebuje informacije, za katere organ meni, da so predmet zahteve, in sicer: kazalnik in ciljna vrednost za celotni UKC Ljubljana, s katerimi je bil prosilec že seznanjen, saj se ti podatki nahajajo v letnih poročilih organa, ki so javno dostopna[3] na spletni strani organa; - dokument vsebuje kazalnike in ciljne vrednosti tudi za organizacijske enote (klinike): Kirurško kliniko, Nevrološko kliniko, Ginekološko kliniko, Pediatrično kliniko, Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Ortopedsko kliniko in Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, za katere je organ v izpodbijani odločbi trdil, da ne obstajajo v materializirani oblik; - v zavihkih, ki so označeni s številkami 023, 02326, 02327, 02328, 02329, 02330, 02331, 02332, 02333, 02334, 02335, 02336, 02393, 02394, 02395, 02396, 02397, 12547, 12548, 12549, 12550, 12551, 12552, 12553, 12554, 12555, 12556, 12558, 12565, 22743, 22744, 33963, 33964, 44120, 44129, 44130, 44131, 44132, 44133, 44134, 44135, 44139, 44141, 44144, in se (z izjemo zavihka 023, ki se nanaša na Interno kliniko) nanašajo na klinične oddelke in centre niso vsebovani podatki o deležu umrljivosti pacientov, so pa vsebovani t. i. vhodni podatki, na podlagi katerih se ta delež izračuna;- preostali zavihkih, ki so označeni s številkami 02398, 02399, 12523, 12524, 12566, 12599, 22742, 22746, 22747, 22799, 33965, 33966, 33967, 33968, 33999, 44140, 44145, 44146, 44167, 44172, 44199, in se nanašajo na posamezne organizacijske enote organa, ne vsebujejo nobenih številčnih podatkov.IP je vpogledal v področne predpise, ki določajo organiziranost organa, in ugotovil, da 6. člen Odloka o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center (Uradni list RS, št. 138/06, 27/07 in 52/15, v nadaljnjem besedilu odlok) in 11. člen Statuta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana[4] (v nadaljnjem besedilu statut) določata, da so posamezne organizacijske enote organa klinike, klinični inštituti in klinični oddelki. V 13. členu Statuta je določeno, da so klinike, ki imajo v svoji sestavi več organizacijskih enot, sledeče: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika. Samostojne klinike in klinični inštituti pa so sledeči: Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Dermatovenerološka klinika, Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, Klinični inštitut za radiologijo in Inštitut za medicinsko rehabilitacijo. Kot že navedeno, je IP pri vpogledu v dokument »BSC_Umrljivosti« ugotovil, da dokument vsebuje kazalnike kakovosti in njihove ciljne vrednosti tako za celotno bolnišnico, kot po posameznih klinikah, ki so po določbah odloka in statuta organizacijske enote organa. Trditev organa, da podatki o kazalnikih kakovosti obravnave pacientov glede umrljivosti na nivoju organizacijskih enot ne obstajajo, tako ne drži. IP ne dvomi, da gre pri dokumentu z naslovom »BSC_Umrljivosti« za dokument, ki ga je prosilec prepoznal kot dokument »s podatki o internih kazalnikih kakovosti obravnave pacientov za celotno bolnišnico in po posameznih oddelkih«, kot se je prosilec izrazil v zahtevi. Prosilčevo zahtevo z dne 30. 3. 2016 je namreč mogoče razlagati kot zahtevo za seznanitev z navedenim dokumentom zaradi sledečih dejstev:1. po delno posredovanih podatkih, napotilih organa na spletne strani z dne 7. 4. 2016, je prosilec svojo zahtevo dopolnil in natančneje določil, da bi rad »dobil podatke iz baze IQM«, zaradi česar bi organ moral sklepati, da se prosilec ni želel seznaniti samo s podatki, ki so že prosto dostopni;2. ko je organ prosilcu po elektronski pošti posredoval še Letno poročilo UKC Ljubljana za leto 2015, ki se nanaša na kazalnike kakovosti, je prosilec 15. 4. 2016 organ zaprosil za izdajo zavrnilne odločbe, ker mu organ ni posredoval strojno berljivih podatkov o spremljanju kakovosti bolnišničnih obravnav po oddelkih UKC, ki jih konkretno zbira ….; 3. prosilec je tako v zahtevi kot v pritožbi navedel, da mu je pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost pokazala zahtevane podatke. To navedbo prosilca je potrdila tudi navedena oseba, saj je na ogledu in camera na vprašanje IP, s katerim dokumentom se je prosilec seznanil pri pogovoru z njo, brez dvoma izjavila, da gre za dokument z naslovom »BSC_Umrljivosti«. 4. Prosilec je v zahtevi navedel, da se želi seznaniti s podatki, ki jih je poimenoval »interni kazalniki kakovosti«, ob tem pa še, da se z njimi želi seznaniti v »elektronski, strojno berljivi obliki (npr. excel datoteki)«. Po mnenju IP je taka opredelitev načina seznanitve skupaj z zahtevo dejansko pomenila zahtevo za dostop do dokumenta. Tudi zato je posledično navedeni dokument mogoče šteti kot predmet zahteve prosilca. Ne glede na to, da ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije, mora biti zahteva po opisu želene informacije vendarle v razumnih mejah. Te so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s primerno stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava, ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Tako mora organ skladno z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje oziroma prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi sicer lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. IP je torej ugotovil, da podatki, ki jih želi prejeti prosilec, obstajajo, ob odločanju o obstoju navedenega dokumenta z zahtevanimi podatki, pa ni bilo odločilno, kako je prosilec podatke poimenoval, niti kako jih organ uradno spremlja, ampak s katerimi dokumenti na področju kakovosti zdravstvene obravnave pacientov, ki prosilca zanima, organ dejansko razpolaga. Kljub dejstvu, da sodelovanje organa v mednarodnem projektu »kakovostna medicina – IQM« temelji na mednarodni metodologiji, ki ne predvideva zbiranja kazalnikov po oddelkih, ker bi to predstavljalo zavajajoče, nemerodajne in nesmiselne podatke, ki ne odražajo kakovosti zdravstvene obravnave na posameznem oddelku, ne pomeni, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Čeprav je organ pojasnil, da je kazalnik kakovosti posledica sodelovanja vseh oddelkov in ne le enega bolnišničnega oddelka, in se kot tak vodi samo za bolnišnico kot celoto, IP tem pojasnilom ni mogel slediti. Iz dokumenta »BSC_Umrljivosti« namreč jasno izhaja, da ima organ zbrane kazalnike in njihove ciljne vrednosti tudi za posamezne klinike, ki so po statutu in odloku organizacijske enote organa.Tudi pomisleki organa, da bi javnost lahko napačno razumela informacije, ne morejo sami po sebi predstavljati izjeme od prosto dostopnih informacij. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem iz prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ. Nerazumevanje javnosti pa je mogoče preprečiti ali odpraviti na načine, ki ne posegajo v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij – npr. z dodatnimi pojasnili in razlago podatkov, preden se te posreduje javnosti.Širše razumevanje zahteve prosilca je IP privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Organ je v odločbi napačno ugotovil, da zahtevani dokument ne obstaja. Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ dejansko razpolaga z zahtevanimi podatki, zato jih je dolžan posredovati prosilcu. Ob zaključku IP dodaja, da je sklicevanje organa na četrti odstavek 5. člena ZDIJZ[5], ko je navedel, da mora organ skladno s to določbo v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan ustvarjati določenih informacij oz. novih baz podatkov za namen uporabe s strani drugih organov ali oseb, napačno. Organ je pri tem prezrl, da citirana določba velja zgolj v primerih ponovne uporabe, prosilec pa je v konkretni zadevi informacije zahteval kot dostop (in ne za ponovno uporabo). Sklepno
Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, razpolaga, zavezanci pa so skladno s 4. členom ZDIJZ dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij, je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena pritožbi prosilca ugodil, odpravil odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v enaintridesetih (31) dneh po prejemu te odločbe posredovati excelov dokument z naslovom »BSC_Umrljivosti«, na način kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Letna poročila organa so dostopna na spletni strani http://www.kclj.si/index.php?dir=/strokovna_javnost/poslovanje_ukcl [2] Nacionalni kazalniki kakovosti so dostopni na spletni strani http://www.kclj.si/index.php?dir=/strokovna_javnost/kazalniki_kakovosti[3] Tabela 2: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana – prikaz izbranih kazalnikov ter primerjava z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM), Letno poročilo UKC Ljubljana za leto 2015, str. 32; Letno poročilo UKC Ljubljana za leto 2014, str. 32; Letno poročilo UKC Ljubljana za leto 2013, str. 30; Letno poročilo UKC Ljubljana za leto 2012, str. 26. [4] Dostopen s spremembami in dopolnitvami na spletni strani http://www.kclj.si/index.php?dir=/ukc_ljubljana/o_nas/statut_ukcl.[5] Četrti odstavek 5. člena ZDIJZ: »Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb.«