Prosilec - Univerzitetni klinični center Ljubljana
+ -Številka: 090-97/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje magnetograma zasedanja sveta zavoda organa v delu, kjer je bil na seji prisoten prosilec. Organ je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanim magnetogramom ne razpolaga. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim magnetogramom ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-97/2016/6Datum: 26. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 01-106/1-16 z dne 15. 4. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, št. 01-106/1-16 z dne 15. 4. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje magnetograma zasedanja sveta zavoda organa z dne 7. 4. 2016 v delu, kjer je bil na seji prisoten prosilec, kar vključuje njegovo predstavitev programa, kot tudi vprašanja in odgovore na vprašanja članov sveta zavoda organa. Organ je dne 15. 4. 2016 izdal odločbo št. 01-106/1-16, s katero je prosilcu zavrnil dostop, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Prosilec se je dne 3. 5. 2016 zoper odločbo organa pritožil in navedel, da je kot kandidat za delovno mesto generalnega direktorja svoj program dela predstavil svetu zavoda organa. Po predstavitvi programa je prosilec na organ naslovil zahtevo za posredovanje magnetograma seje sveta zavoda organa v delu, ki se
nanaša na predstavitev programa in vprašanj ter odgovorov na vprašanja pritožnika. Organ je zahtevo zavrnil. Prosilec meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, da je organ ob izdaji odločbe bistveno kršil določila postopka, zmotno uporabil materialno pravo ter zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Izpodbijana odločba je izdana na podlagi napačnih materialno pravnih zaključkov, da je prosilec zahteval informacijo javnega značaja. Prosilec nikoli s strani organa ni zahteval magnetograma seje sveta v delih, ki se neposredno ne nanašajo na pritožnika, temveč na delo organa - sveta zavoda. Pritožnik tako ni zahteval nikakršne informacije
javnega značaja, pač pa zgolj in le magnetogram seje v delu, kjer je bil tudi sam prisoten in se nanaša neposredno na pritožnika in njegovo predstavitev ter predstavitev njegovega programa, zaradi zaščite svojih avtorskih pravic, na kar je pritožnik opozoril tudi v svoji zahtevi. Prosilec je namreč svoj program dela in razvoja UKC Ljubljana, ki je bil priložen prijavi na razpisano delovno mesto, tudi avtorsko zaščitil že dne 25. 3. 2016, Avtorska agencija za Slovenijo d.o.o. pa njegovo avtorsko zaščiteno delo vodi pod opr. št. R-018/16.Prosilcu so povsem nerazumljive tudi navedbe obrazložitve, da magnetogram seje ne obstoji. Prosilec je navedel, da Poslovnik o delu sveta zavoda UKC Ljubljana v svojem 18. členu jasno določa, da se o delu na seji sveta na podlagi magnetnega zapisa napiše zapisnik. Zapisnik seje sveta zavoda z dne 7. 4. 2016 obstoji (prosilec ga je priložil pritožbi), torej je moral in je skladno s pravili poslovnika o delu sveta organa, lahko nastal zgolj in izključno kot posledica prepisa magnetograma, kot to določa Poslovnik. Iz slednjega po mnenju prosilca torej izhaja, da tudi magnetogram mora obstajati, saj tako določa Poslovnik.Glede na navedeno prosilec meni, da je organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Prosilec je ob tem zaključil, da je seja sveta zavoda potekala mimo pravil in celo v nasprotju s pravili Poslovnika. Slednji namreč ne predvideva pisanja zapisnika s strani zapisničarke, kot se je zapisnik očitno vodil dne 7. 4. 2016. Navedeno torej pomeni, da je seja sveta zavoda potekala povsem nezakonito in mimo kogentnih določil Poslovnika, ki ga je za potrebe svojega delovanja sprejel svet zavoda organa. Prosilec je izpostavil tudi, da »navedbe zapisničarke seje« niso dokaz v postopku, na katerega bi se odločba sploh lahko oprla, saj prisotnost kakršne koli zapisničarke v Poslovniku ni predvidena (kar je povsem logično glede na določila poslovnika, da se zapisnik naredi kot prepis magnetograma). Tudi iz uvodnega besedila zapisnika seje sveta z dne 7. 4. 2016, kjer so našteti vsi prisotni na seji, ne izhaja, da je bila na seji prisotna zapisničarka, ki je na koncu
zapisnika podpisana kot zapisničarka. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 01-106/3-16 dne 9. 5. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP glede pritožbenih navedb prosilca, da je zahteval dostop le do magnetograma dela seje, ki se nanaša nanj, pojasnjuje, da je treba pri dostopu do informacij javnega značaja upoštevati, da lahko do istih dokumentov (kot jih je zahteval on) dostopa vsakdo, ni pomembno, kdo je prosilec in tudi ne dejstvo, da je prosilec v konkretnem primeru zahteval dokumente, v katerih se nahajajo njegovi osebni podatki. Organ mora namreč enako obravnavati tudi zahtevo, če bi podatke v zvezi s prosilcem zahteval nekdo drug. IP torej poudarja, da je pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja povsem irelevantno, če prosilec zahteva svoje podatke – organ jih mora v skladu z ZDIJZ obravnavati kot katerekoli druge osebne podatke. IP zgolj podredno pojasnjuje, da ima prosilec za dostop do lastnih osebnih podatkov na voljo druge pravne podlage, npr. vpogled v lastne osebne podatke, na podlagi določb 30. in 31. člena ZVOP-1.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Pri zahtevani informaciji pa moramo najprej razjasniti pojem »magnetogram«, saj prosilec in organ termina »magnetogram« ne uporabljata v skladu z razlago in njegovim pravim pomenom. Magnetogram je dobesedni prepis zvočnega zapisa seje, iz katerega so razvidne vse razprave ter sprejete odločitve (http://sl.wikipedia.org/wiki/Magnetogram). Iz razlage je razvidno, da je magnetogram prepis oziroma dobesedni zapis. »Magnetni zapis«, ki ga predvideva Poslovnik o delu sveta zavoda organa, pa pomeni zapis podatkov, sporočil na medijih s feromagnetnimi lastnostmi, npr. na magnetnem traku. http://www.termania.net/slovarji/bibliotekarski-terminoloski-slovar/4178089/magnetni-zapis Kot primer magnetnega zapisa, je IP na spletu našel zvočno snemanje – namesto da bi ideje, misli, podatke ali informacije zapisovali, jih preprosto povemo npr. v diktafon. Zapis lahko kasneje spet poslušamo in ga zapišemo na papir. Magnetni nosilec glasu je največkrat kaseta z magnetnim trakom. Več o magnetnem zapisu glej: http://mms.fov.uni-mb.si/app/Ucbenik/diktirne_napr.htm. Iz navedenih razlag terminov »magnetogram« in »magnetni zapis« je razvidno, da ne gre za eno in isto stvar, temveč za dva različna zapisa oziroma za dva različna »dokumenta«.Iz zahteve in pritožbe prosilca izhaja, da je prosilec želel pridobiti magnetogram, zato je IP v nadaljevanju odločal o obstoju in dostopu do magnetograma dela seje sveta zavoda organa z dne 7. 4. 2016, kjer je na seji prisostvoval tudi prosilec.Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da z zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.Ker je organ v odločbi zelo kratko in skopo pojasnil razloge, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je IP organ dne 17. 5. 2016 prosil za dodatna pojasnila. IP je organ pozval, naj pojasni, ali magnetno snema seje sveta zavoda organa, v katerih primerih sej sveta zavoda organa ne snema, ali organ po magnetnem zapisu seje pripravi poleg zapisnika tudi magnetogram. IP je prosil tudi za pojasnilo, ali je organ magnetno ali kako drugače snemal sejo sveta zavoda organa dne 7. 4. 2016. V primeru, da bi bil odgovor organa na zadnje vprašanje negativen, je IP zanimalo, zakaj organ seje ni snemal kljub temu, da je magnetno snemanje sej sveta zavoda predvideno v 18. členu Poslovnika. Organ je IP dne 23. 5. 2015 in 25. 5. 2016 pojasnil, da se predmetna seja ni snemala. Organ je poudaril, da je bila takšna tudi že praksa na predhodnih sejah, na katerih so se predstavljali kandidati za generalnega direktorja UKC Ljubljana. Iz 18. člena Poslovnika o delu sveta UKC Ljubljana izhaja, da se magnetni zapis uporabi za izdelavo zapisnika. Magnetogram se nikoli ni izpisoval. Člani sveta zavoda pa imajo pravico, da zahtevajo možnost poslušanja magnetnega zapisa. Organ je pojasnil še, da je Svet zavoda UKC Ljubljana v zadnjih letih izoblikoval prakso, da se seje, na katerih se predstavljajo kandidati za generalnega direktorja UKC Ljubljana, ne snemajo. Razlog za tako prakso je zaščita osebnih podatkov kandidatov, njihovih predstavitev in odgovorov. Ta praksa se je uporabila tudi v zadnjem postopku izbire kandidatov. Organ je navedel, da se o tem ni sprejemalo nobenega posebnega sklepa, prav tako na tako prakso nobeden od članov sveta zavoda organa ni imel pripomb.IP je pregledal Poslovnik o delu sveta zavoda UKC Ljubljana (Poslovnik). Po pregledu Poslovnika IP ugotavlja, da iz 18. člena izhaja, da se o delu na seji sveta na podlagi magnetnega napiše zapisnik in da se magnetni zapis seje hrani 4 leta. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih članov ter ostalih prisotnih na seji, kdo je sejo vodil, dnevni red seje, kdo je podal uvodno obrazložitev, skrajšan povzetek bistva razprave, izid glasovanja in sprejete sklepe. Na podlagi navedenega se lahko sklepa, da se seje magnetno (torej zvočno) snemajo. Tudi prosilec se je v pritožbi skliceval na 18. člen Poslovnika, ki po njegovem mnenju jasno določa, da se o delu na seji sveta na podlagi magnetnega zapisa napiše zapisnik. Zapisnik seje sveta zavoda z dne 7. 4. 2016 obstoji, torej je moral in je skladno s pravili Poslovnika, lahko nastal zgolj in izključno kot posledica prepisa magnetograma, kot to določa Poslovnik. Iz slednjega po mnenju prosilca torej izhaja, da tudi magnetogram mora obstajati, saj tako določa Poslovnik.IP glede navedenih pritožbenih navedb prosilca pojasnjuje, da je v obravnavanem primeru odločilno dejstvo, da zahtevani dokument v materializirani obliki ne obstaja. Ne glede na določbe Poslovnika je IP v postopku namreč ugotovil, da magnetogram seje ne obstaja in da se seja ni snemala, zato ne obstaja niti magnetni (tonski) zapis seje. Ob tem IP še pripominja, da ni pristojen ugotavljati, ali je organ s tem, ko seje dne 7. 4. 2016 ni snemal, kršil Poslovnik, kajti IP organu ne more naložiti posredovanja dokumentov, ki jih ta dejansko nima (tudi če bi jih moral imeti). Pritožbeni postopek po ZDIJZ namreč ne more biti (in tudi ni) namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP ugotavlja še, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o načinu pisanja zapisnika seje, o tem kdo in kako ga podpiše, o ravnanju organa z avtorskim delom in načinom, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj gre za mnenje prosilca izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ni opredelil.Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z magnetogramom dela seje sveta zavoda organa z dne 7. 4. 2016, na kateri je bil prisoten prosilec, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka