Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-92/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje usmeritev, ki jih je organ posredoval Državnemu pravobranilstvu RS v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z dokumenti ne razpolaga. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-92/2016/4Datum: 30. 6. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………….. z dne 9. 4. 2016 (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-42/2016/2 z dne 2. 4. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilcev z dne 9. 4. 2016 zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-42/2016/2 z dne 2. 4. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta dne 4. 9. 2015 na organ naslovila dopis, v katerem sta povzela njima pomembne ugotovitve revizijskega poročila Pravilnosti poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva, prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012, št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015. Na podlagi navedenega sta od organa zahtevala fotokopijo vseh usmeritev, ki jih je organ posredoval Državnemu pravobranilstvu RS v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013.Organ je dne 2. 4. 2016 izdal odločbo št. 090-42/2016/2, s katero je prosilcema zavrnil dostop do zahtevanih usmeritev. Organ je pojasnil, da je v postopku ugotavljanja dejanskega stanja opravil poizvedbo na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je bilo v letu 2013 ministrstvo, pristojno za prostor, v njegovi sestavi pa je deloval tudi inšpektorat za področje prostora in graditve. Navedeno ministrstvo je pojasnilo, da so bile tožbene zadeve v celoti v pristojnost inšpektoratov in da v zvezi z usmeritvami na navedeni inšpektorat v tem letu (2013) niso bila posredovana nobena navodila. Da bi zadostil zahtevi prosilcev, bi organ moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni, je še zapisal organ.
Prosilca sta se dne 9. 4. 2016 pritožila in v pritožbi navedla, da jima je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Prosilca sta se v pritožbi oprla na odgovor generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja, št. DP-AOl-318/2011-37-1 z dne 23. 2.2016, ki je bil naslovljen na Ministrstvo za pravosodje, iz katerega je po njunem mnenju razvidno, da v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III. P 2479/2013 Državno pravobranilstvo RS zastopa stališče pristojnega ministrstva. V situaciji, ko sta predmetna odgovora v popolnem nasprotju, nekdo od navedenih državnih organov, preprosto rečeno laže oz. zavaja, posledično je vložitev predmetne pritožbe način, da se preveri in ugotovi, kdo od navedenih državnih organov laže/zavaja.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-42/2016/4 dne 29. 4. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP primarno ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilcev in posledično predmet odločanja v tem pritožbenem postopku dostop do usmeritev, ki jih je organ posredoval Državnemu pravobranilstvu RS v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013 (v nadaljevanju: usmeritve).Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanih usmeritev nima in ker pritožba prosilcev izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevane usmeritve obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga. IP je za pomoč pri razjasnitvi dejanskega stanja prosil Državno pravobranilstvo Republike Slovenije. Z dopisom št. 090-92/2016/ z dne 17. 5. 2016, je IP Državno pravobranilstvo RS pozval, naj pojasni, ali mu je Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Ministrstvo za infrastrukturo posredovalo kakršnekoli usmeritve (navodila, mnenja) za izvensodne poravnave zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, ki so bile začete oziroma vložene v letu 2013 in so bile končane do 2. 4. 2016.Državno pravobranilstvo RS je v dopisu št. DP-2 GSDP-20/2016-10 z dne 26. 5. 2016 pojasnilo, da je zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13; v nadaljevanju ZDPra). V okvir zastopanja sodi tudi sklepanje sodnih in izvensodnih poravnav, vendar le v zadevah v katerih je možna mirna rešitev spora. Z namenom pridobitve zahtevanih podatkov so izdelali AdHoc statistično poizvedbo iz informacijskega sistema »vpisniki« za vse zadeve (v katerih kot stranko Državno pravobranilstvo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov«) zaključene s sodno ali izvensodno poravnavo v obdobju od 1. 1. 2013 do 2. 4. 2016. Na osnovi statistične poizvedbe je bilo ugotovljeno, da v navedenem obdobju v zadevah s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov« in v katerih bi kot stranka nastopali Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, ni bilo sklenjeni izvensodnih ali sodnih poravnav. Informacijski sistem »vpisniki« pa niti ne omogoča izdelave AdHoc statistične poizvedbe o številu usmeritvenih navodil, ki jih je Državno pravobranilstvo RS prejelo v posameznem obdobju s strani katerega koli državnega organa, ki ga Državno pravobranilstvo RS zastopa. Pri tem je organ izpostavil, da oblika in vsebina usmeritvenih navodil zastopanega državnega organa v smislu prvega odstavka 7. člena ZDPra ni v naprej določena, zato jih tudi ni mogoče (vedno) kot dokumentov zabeležiti v popisih spisov, niti jih ni možno po tem kriteriju iskati med množico spisov in niti jih nato statistično obdelovati.Tudi sam organ je navedel, da ne razpolaga z nobenimi usmeritvami, ki bi jih posredoval Državnemu pravobranilstvu RS v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013.IP tako ni našel razloga, da ne bi sledil navedbam Državnega pravobranilstva RS in organa, da ne razpolagata z usmeritvami. IP je prepričalo tudi dejstvo, da je Državno pravobranilstvo RS v svojih evidencah opravilo poizvedbe in pregledalo, ali se morda v njih nahajajo usmeritve, ki naj bi mu jih posredoval organ. Državno pravobranilstvo RS je IP posredovalo tudi seznam organov državne uprave iz svoje evidence, glede katerih poteka postopek zaradi »protipravnega ravnanja državnih organov«. Na seznamu organ ni naveden. Glede na to, da organ ni »udeležen« v nobenem tozadevnem postopku, je razumljivo in logično, da Državnemu pravobranilstvu RS ne daje oziroma ni dajal nobenih usmeritev za potek postopka izvensodne poravnave.IP ob tem še dodaja, da prosilca v pritožbi nista izkazala oziroma navedla nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja, saj se prosilca sklicujeta le na splošno izjavo generalnega državnega pravobranilca, ki pravzaprav predstavlja povzetek določbe 7. člena ZDPra, da »državno pravobranilstvo na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe«, ki vsekakor ne zadostuje kot odločilen argument, da usmeritve, kot jih zahtevata prosilca, pri organu dejansko obstajajo v obliki dokumentov. Tudi mnenje prosilcev, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcema namreč ne more posredovati, zato je IP pritožbo prosilcev, ki se nanaša na dostop do usmeritev, zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.IP poudarja še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve.Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa, Državnega pravobranilstva RS in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilcev, organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, pritožba je torej neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka