Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-87/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je navedel, da želi dostop do podatkov, ali so bili tožilci in sodniki ovadeni zaradi kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1, dostop do datuma, kdaj je bilo poročilo sestavljeno, prav tako ga zanimajo tudi osebe, ki so sestavljale poročilo ter podatki o stroških za izvajalca. Organ je izdal odločbo, s katero je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov, koliko kazenskih prijav kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic po 257. členu KZ-1 je bilo v letu 2014 vloženo zoper sodnike in tožilce, katerega dne je bilo sestavljeno oziroma zaključeno poročilo o delu tožilstev za leto 2014 ter katere osebe so ga sestavile in katera odgovorna oseba ga je podpisala. Prosilec se zoper odločbo pritožil. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je pri organu opravil in camera ogled in ugotovil, da organ razpolaga z določenimi dokumenti, ki jih je prosilec zahteval. IP je organu naložil, da prosilcema omogoči dostop do obstoječih dokumentov. ODLOČBA:Številka: 090-87/2016/4Datum: 23. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Tu-9-5/7/2016 z dne 21. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva, št. Tu-9-5/7/2016 z dne 21. 3. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati:- Načrt priprave Skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2014, št. Tu 2/2014 z dne 15. 12. 2014,- fotokopijo naslovne strani tiskanega Skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2014, ki je bilo izdano v Ljubljani, maja 2015.2. Pritožba prosilca se zavrne glede dostopa do dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga. 3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 9. 2. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je navedel, da ima pripombe k poročilu o delu tožilstev za leto 2014, in sicer:- manjkajo podatki o kaznivih dejanjih polnoletnih oseb po 284. in 288. členu KZ-1, - ali so bili tožilci in sodniki ovadeni zaradi kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1, - da ni videti, da bi pristojni nadzorni organ opravil kontrolo verodostojnosti poročila,- v poročilu ni datuma, kdaj je bilo sestavljeno, prav tako niso navedene osebe, ki so sestavljale poročilo.Organ je prosilcu dne 12. 2. 2016 poslal poziv za dopolnitev zahteve. Prosilec je 15. 2. 2016 zahtevo dopolnil. Ponovil je, da ga zaradi pomanjkljivega poročila zelo zanimajo naslednji podatki:1. Koliko kazenskih prijav za kazniva dejanja polnoletnih oseb po 284. in 288. členu KZ-1 je bilo v letu 2014 vloženo in kako so bile prijave obravnavane?2. Koliko kazenskih prijav kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic po 257. členu KZ-1
je bilo v letu 2014 vloženo zoper sodnike in tožilce in kako so bile prijave obravnavane?3. Katere učinkovite ukrepe je organ opravil v cilju odprave neverodostojnosti dela tožilstev, ki se odražajo v poročilu za leto 2014 ter katere osebe je organ zaradi navedenih nepravilnosti in netočnosti pozval na odgovornost?4. Katerega dne je bilo sestavljeno oziroma zaključeno poročilo o delu tožilstev za leto 2014 ter katere osebe so ga sestavile in katera odgovorna oseba ga je podpisala, torej potrdila kot veljavnega?5. Koliko denarja iz javnih sredstev je bilo porabljenega za izdelavo navedenega poročila, ki je pomanjkljivo in dokaj neverodostojno?Organ je z odločbo št. Tu-9-5/7/2016 z dne 18. 2. 2016 zahtevo prosilca kot nedovoljeno zavrgel.
Zoper odločbo je prosilec dne 1. 3. 2016 vložil pritožbo. O pritožbi je odločil IP z odločbo 090-43/2016 z dne 11. 3. 2016, s katero je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.Organ je dne 21. 3. 2016 izdal odločbo št. Tu-9-5/7/2016, s katero je prosilcu omogočil dostop do podatkov o številu ovadb za kazniva dejanja po 284., 288, in 257. členu KZ-1 ter do računa za tiskanje letnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2014, zavrnil pa je dostop do dokumentov, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, koliko kazenskih prijav kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic po 257. členu KZ-1
je bilo v letu 2014 vloženo zoper sodnike in tožilce in kako so bile prijave obravnavane, katere učinkovite ukrepe je organ opravil v cilju odprave neverodostojnosti dela tožilstev, ki se odraža v poročilu za leto 2014 ter katere osebe je organ zaradi navedenih nepravilnosti in netočnosti pozval na odgovornost in katerega dne je bilo sestavljeno oziroma zaključeno poročilo o delu tožilstev za leto 2014 ter katere osebe so ga sestavile in katera odgovorna oseba ga je podpisala. Organ je v obrazložitvi odločbe zapisal, da se v sistemu organa ne evidentira oziroma ne vodi obdolžencev glede na poklic in druge osebne značilnosti. Te podatke bi lahko pridobili le s pregledom vseh spisov kazenskih zadev pri posameznih okrožnih državnih tožilstvih in nato na podlagi tako zbranih podatkov napraviti analizo. Organ v zvezi s poročilom o delu ni opravil nikakršnih ukrepov in nobenih oseb ni pozval na odgovornost, saj za to ni bilo zakonske potrebe, zato tudi ne obstajajo dokumenti, iz katerih bi kaj takšnega izhajalo. Organ tudi ne razpolaga z dokumentom, v katerem bi bile navedene osebe, ki so poročilo sestavljale. Prosilec se je dne 12. 4. 2016 zoper odločbo organa št. Tu-9-5/7/2016 z dne 21. 3. 2016 pritožil in v pritožbi navedel, da ni prejel informacije o številu sodnic oziroma sodnikov in tožilk oziroma tožilcev, ki so kazensko ovadeni po 257. členu KZ-1. Iz odločbe organa izhaja, da zahtevanih podatkov ne more posredovati, ker v informacijskem sistemu ne evidentira obtožencev po poklicu ali drugih osebnih značilnostih. Prosilec meni, da tej trditvi nasprotujejo podatki v Poročilu VDT za leto 2014: »Tudi v letu 2014 se struktura storilcev tovrstnih kaznivih dejanj ni bistveno spremenila. Gre za osebe, ki imajo srednješolsko, pogosto pa višješolsko in univerzitetno izobrazbo. Starost storilcev se v večini primerov giblje med štiridesetim in petinpetdesetim letom. Ovadene so osebe z vodstvenimi (direktorji, prokuristi, predsedniki uprav) in nadzornimi funkcijami v posameznih gospodarskih družbah.« Prosilec je nadalje navedel, da v Poročilu poleg navedenih osebnih značilnosti obstaja več omemb poklicev storilcev, poudaril je povzetek iz Poročila, ki se neposredno nanaša na njegovo zahtevo: »Najpogosteje obravnavano kaznivo dejanje s področja zlorab v javnem in zasebnem sektorju je bilo tudi v letu 2014 kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Tako so pogosto ovadeni tudi sodniki ali tožilci.« Na podlagi navedenega prosilec vztraja in še naprej zahteva podatke o številu sodnic in sodnikov ter tožilk in tožilcev, ki so bili v letu 2014 kazensko ovadeni za kaznivo delanje po 257. členu KZ-1.Prosilec je nadalje navedel, da je organ razložil, da je v poročilu za leto 2014 naveden mesec
zaključka poročila, ki naj bi bil maj 2014. Toda to po mnenju prosilca ne ustreza podatku, ki ga je zahteval. Tudi če bi organ imel v mislih maj 2015 in ne maj 2014, ne ustreza informaciji, ki jo je zahteval prosilec, saj organ ni navedel dela poročila, v katerem naj bi se nahajala informacija o datumu ali vsaj mesecu izdelave poročila za leto 2014. Glede oseb, ki so pripravile poročilo, je prosilec navedel, da je ponovno preučil poročilo in ugotovil, da obstaja izvajalec in zaposleni na SIC-u, ki so zbirali podatke za poročilo. Prosilec še naprej zahteva podatke o osebah, ki so sodelovale pri sestavljanju poročila o delu tožilstev za leto 2014. Zanima ga naziv in sedež izvajalca poročila ter osnovni podatki o zaposlenih osebah SlC-a in organa, ki so sodelovali v zbiranju informacij za sestavljanje poročila. Prosilec tudi ne verjame, da organ razpolaga le z računom za tiskanje letnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2014. Organ je v odločbi navedel, da je pri zbiranju podatkov za poročilo sodeloval tudi neimenovani izvajalec, po mnenju prosilca verjetno pravna oseba, ki očitno ni zaposlena pri organu. Glede na navedeno prosilec vztraja, da mu organ posreduje informacijo o denarnih stroških za storitev izvajalca. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 25. 4. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je delno utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.Predmet odločanja v tem postopku je vprašanje obstoja in dostop do:- dokumenta, iz katerega je razvidno število sodnic oziroma sodnikov in tožilk oziroma tožilcev, ki so bili v letu 2014 kazensko ovadeni po 257. členu KZ-1;- dokumenta, iz katerega je razviden mesec zaključka poročila VDT za leto 2014;- dokumenta, iz katerega so razvidni denarni stroški za storitev izvajalca za poročilo o delu VDT za leto 2014;- dokumenta, iz katerega je razviden naziv in sedeža izvajalca poročila ter osnovni podatki o zaposlenih osebah SlC-a in organa, ki so sodelovali pri zbiranju informacij za sestavljanje poročila.IP se je, kljub pojasnilom organa v odločbi in navedbam v dodatnem pojasnilu z dne 22. 4. 2016, št. Tu-9-5/7/2016, sam želel prepričati, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, zato je pri organu dne 4. 5. 2016 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.Najprej je IP organ pozval, naj pojasni, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno število sodnic oziroma sodnikov in tožilk oziroma tožilcev, ki so bili v letu 2014 kazensko ovadeni po 257. členu KZ-1. Organ je na ogledu pojasnil, da Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2014 (v nadaljevanju Poročilo), nastane na podlagi posameznih poročil državnih tožilstev, Specializiranega državnega tožilstva RS in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili ter poročil oddelkov in notranjih organizacijskih enot organa. Državna tožilstva pripravijo poročila na podlagi statistike in vpogledov v spise oziroma na podlagi vseh informacij pri delu, ki jih pridobijo v tistem letu. Vsa statistika se objavi s strani Strokovno informacijskega centra – v nadaljevanju SIC. Statistika se vodi po členih (kot jih določa KZ-1) oziroma po kaznivem dejanju, torej organ vodi tudi statistiko kaznivih dejanj po 257. členu KZ-1. Vendar pa, kot je pojasnil organ, na podlagi podatkov v informacijskem sistemu (evidenci) za določeno kaznivo dejanje npr. po 257. členu, ni mogoče razbrati, ali je storilec tožilec ali sodnik (torej njegovega poklica). Da bi ugotovili, ali je storilec sodnik ali tožilec, je potreben vpogled in pregled konkretnega spisa, torej vsebinska analiza posameznih dokumentov. IP je organ, glede na prosilčeve pritožbene navedbe, da je organ v Poročilu napisal »so pogosto ovadeni tudi sodniki ali tožilci«, prosil za pojasnilo napisanega. Organ je pojasnil, da so ti podatki v Poročilo vneseni na podlagi posameznih poročil državnih tožilstev, ki jih pripravijo zaposleni na posameznih državnih tožilstvih (vodje ali posamezni tožilci) na podlagi izkušenj in informacij, ki jih pridobijo med letom, za katerega se poročilo pripravlja.IP je vpogledal še v informacijski sistem organa. Organ v svojem sistemu spise vodi po obdolžencih, torej po njihovem imenu in priimku, ne pa tudi poklicu. IP v aplikaciji za vnos podatkov, pod katerimi se vodi posamezni konkretni primer (spis), med zahtevanimi podatki za vnos ni našel zahteve za vnos poklica obdolženca. Na podlagi vsega navedenega IP verjame organu, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno število sodnic oziroma sodnikov in tožilk oziroma tožilcev, ki so bili v letu 2014 kazensko ovadeni po 257. členu KZ-1, zlasti zato, ker se je tudi sam prepričal, da dokument z navedeno vsebino pri organu ne obstaja. Glede dokumenta, iz katerega so razvidni denarni stroški za storitev izvajalca za poročilo o delu VDT za leto 2014, je organ na ogledu potrdil navedbe v pojasnilu Tu-9-5/7/2016 z dne 22. 4. 2016, in sicer, da je sestavljavec dela poročila, ki se nanaša na delo SIC, zapisal, da je SIC ob sodelovanju izvajalca za leto 2014 zbiral statistične podatke ter pripravil poročilo o skupni statistiki. Ta zapis se nanaša na zunanjega izvajalca SRC d.o.o., ki je na podlagi pogodbe z Ministrstvom za pravosodje v okviru vzdrževanja informacijskega sistema, organu nudil tehnično pomoč. Organ ni imel nobenih stroškov, za predmetno pomoč SRC d.o.o. organ ni plačal nič, zato tudi ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bili stroški (ki niso niti nastali, kot je poudaril organ), razvidni. Kot že rečeno, ZDIJZ podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci in ne IP, pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument. Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. Ne zadostuje niti, da je organ po zakonu ali predpisu dolžan izdelati določeno informacijo. IP ne dvomi v zgoraj navedene navedbe in pojasnila organa, prepričal pa se je tudi sam, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno število sodnic oziroma sodnikov in tožilk oziroma tožilcev, ki so bili v letu 2014 kazensko ovadeni po 257. členu KZ-1 in dokumentom, iz katerega so razvidni denarni stroški za storitev izvajalca za poročilo o delu VDT za leto 2014. IP tako ne vidi razumnih razlogov, na podlagi katerih bi podvomil v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki, ne razpolaga. Neprepričljive so bile tudi vse navedbe prosilca v pritožbi, s katerimi je skušal pojasniti, zakaj meni, da naj bi navedeni dokumenti obstajali.IP dodaja, da organi na zahtevo prosilca na podlagi ZDIJZ tudi niso dolžni od drugih organov pridobivati dokumentov, ki jih želijo prosilci. IP je na podlagi vsega navedenega pritožbo prosilca glede dostopa do dokumenta, iz katerega je razvidno število sodnic oziroma sodnikov in tožilk oziroma tožilcev, ki so bili v letu 2014 kazensko ovadeni po 257. členu KZ-1 ter dokumenta, iz katerega so razvidni denarni stroški za storitev izvajalca za poročilo o delu VDT za leto 2014, na podlagi 248. člena ZUP, zavrnil, saj organ z njimi ne razpolaga.IP je na ogledu preveril tudi, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega je razviden naziv in sedeža izvajalca poročila ter osnovni podatki o zaposlenih osebah SlC-a in organa, ki so sodelovali pri zbiranju informacij za sestavljanje poročila. Organ je dne 22. 4. 2016, v pojasnilu št. Tu-9-5/7/2016, navedel, da je statistične podatke, ki so jih preko elektronsko vodenih vpisnikov vnesle vpisničarke na okrožnih državnih tožilstvih, SIC, ki je notranja organizacijska enota pri organu, povzel iz informacijskega sistema in pripravil za uporabo pri sestavi poročila. Delo opravijo zaposleni na podlagi neformalne notranje porazdelitve dela v okviru oddelka. Organ je IP predložil tudi Načrt priprave Skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2014, št. Tu 2/2014 z dne 15. 12. 2014 (v nadaljevanju Načrt). Iz Načrta so razvidni sodelujoči zaposleni in njihove zadolžitve pri pripravi Poročila. IP je ugotovil, da Načrt vsebinsko ustreza zahtevi prosilca kot dokument, iz katerega so razvidni osnovni podatki o zaposlenih osebah organa, ki so sodelovale pri zbiranju informacij za sestavljanje poročila. Drugih, vsebinsko ustreznih dokumentov v zvezi s sodelujočimi pri pripravi Poročila, ki zanimajo prosilca, pa organ nima. Glede dokumenta, iz katerega je razviden mesec zaključka poročila VDT za leto 2014 je organ v dopisu št. Tu-9-5/7/2016 z dne 22. 4. 2016 pojasnil, da je v izpodbijani odločbi strojepisna napaka. Pravilen datum izdaje Poročila je maj 2015 in ne maj 2014. Datum, maj 2015, je naveden tudi na naslovni strani obravnavanega Poročila v tiskani obliki. Organ je navedeno na ogledu in camera tudi ponovno potrdil. IP je preveril datum izdaje Poročila na Poročilu v tiskani obliki, ki ga je predložil organ. Navedeni datum je maj 2015. IP je datum izdaje Poročila preveril tudi na Poročilu v elektronski obliki, objavljenem na spletni strani http://www.dt-rs.si/uploads/documents/letno%20porocilo/letno_porocilo2014.pdf. Pri pregledu in primerjavi obeh Poročil, je IP ugotovil, da Poročilo v elektronski obliki ne vsebuje datuma izdaje, kot je pravilno navedel prosilec v pritožbi. Prosilec razpolaga zgolj s Poročilom, ki je objavljeno na spletni strani in ne s Poročilom v tiskani obliki. IP je ugotovil, da naslovna stran tiskanega Poročila vsebuje datum izdaje, torej informacijo, ki jo je zahteval prosilec. Naslovna stran tiskanega Poročila je torej zahtevi prosilca ustrezen dokument, s katerim organ razpolaga.IP je v nadaljevanju presojal, ali Načrt in naslovna stran tiskanega Poročila, predstavljata prosto dostopno informacije javnega značaja.IP je vpogledal v Načrt in naslovno stran tiskanega Poročila. Ugotovil je, da osebne podatke vsebuje le Načrt: - ime, priimek, izobrazbo ter naziv delovnega mesta javnih uslužbencev oziroma oseb, ki opravljajo javno funkcijo. IP pojasnjuje, da iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.Na tem mestu IP opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.Osebni podatki javnih uslužbencev ali funkcionarjev (tožilcev), so torej javni, če gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja ali javne funkcije. Pravna podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov je torej podana v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ime, priimek, izobrazba ter naziv delovnega mesta so v konkretnem primeru torej prosto dostopne informacije, saj gre za osebne podatke v zvezi z delovnim razmerjem oziroma opravljanjem javne funkcije.IP je po uradni dolžnosti presojal, ali so morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena in 5.a členu ZDIJZ in v Načrtu in prvi strani tiskanega Poročila, ni zasledil nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo. IP je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati zahtevane informacije, na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščenca Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka