Prosilec - Varstveno delovni center Vrhnika -Idrija
+ -Številka: 090-86/2016
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi s poslovnimi prostori organa. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da je organ ustrezno ugotovil obstoj poslovne skrivnosti, da pa je prosilcu prekril preveč osebnih podatkov, zato je organu naložil, da prosilcu omogoči dostop do nevarovanih osebnih podatkov. ODLOČBA:
Številka: 090-86/2016/12
Datum: 29. 6. 2016Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št, 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Varstveno delovnega centra Vrhnika-Idrija, Rožna ulica 16, 5280 Idrija (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2016/2 z dne 31. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 7. 4. 2016 se delno ugodi in se odločba Varstveno delovnega centra Vrhnika-Idrija, št. 090-1/2016/2 z dne 31. 3. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij prosilki omogočiti dostop do: - osebnih podatkov na zapisniku 6. redne seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 26. 2. 2008, - osebnih podatkov na zapisniku 4. redne seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 20. 2. 2007,- osebnih podatkov na zapisniku ustanovitvene seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 15. 3. 2005,- osebnih podatkov na zapisniku 5. redne seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 11. 12. 2007,- osebnih podatkov na zapisniku 8. redne seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 23. 2. 2009,- osebnih podatkov v dopisu organa Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve z dne 7. 10. 2005, zadeva: dokument identifikacije investicijskega projekta;- osebnih podatkov na 1., 2. in 6. strani Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za pridobivanje prostorov VDC Vrhnika-Idrija, enota Idrija-dnevno varstvo, datiran oktobra 2005;- osebnih podatkov v dopisu organa FMR d.d. z dne 3. 10. 2005, z zadevo »najem prostorov za potrebe VDC Idrija«,- osebnih podatkov v elektronskem sporočilu z dne 22. 11. 2005, z zadevo: novi prostori VDC VI-enota Idrija razen elektronskih naslovov;- osebnih podatkov v elektronskem sporočilu z dne 7. 12. 2006, razen elektronskih naslovov;- osebnih podatkov v dopisu FMR d.d., Kolektorgroup z dne 26. 5. 2006 s predmetom: Ponudba za najem poslovnih prostorov za potrebe enote VDC Idrija,- osebnih podatkov v dopisu Koling Inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. z dne 18. 9. 2006 s predmetom: Ponudba za najem poslovnih prostorov za potrebe enote VDC Idrija,- osebnih podatkov v sklepu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 37004-4/2005 z dne 20. 3. 2006;- osebnih podatkov na dopisu organa Kolektor kolingu z dne 21. 9. 2006, z zadevo »Pismo o nameri«, - osebnih podatkov v pismu o nameri z dne 20. 9. 2006,- osebnih podatkov na 1. in 6. strani najemne pogodbe med Hypo Leasing d.o.o. in VDC Vrhnika-Idrija z dne 18. 7. 2007;- celotnega zadnjega odstavka oziroma določila Prodajne pogodbe št. 26928 med Koling inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. in Heta Asset Resolution d.o.o. (prej Hypo leasing d.o.o.) z dne 18. 7. 2007, ki se nahaja pod črto na 9. strani navedene pogodbe.2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 7. 3. 2016 na organ naslovila zahtevo za:- fotokopije vabil z dnevnim redom in zapisnike rednih in izrednih sej sveta zavoda s prilogami za obdobje 2006 -2016, na katerih se je obravnavala vsebina, povezana s poslovnim prostorom, Rožna 16, 5280 Idrija;- fotokopije sklepov direktorja organa v zvezi s poslovnimi prostorom Rožna 16, 5280 Idrija za leta 2006 - 2016; - fotokopije javnega poziva za gradnjo objekta in dokumente v zvezi s postopkom in potrditvijo izvajalca; dokumentov Investicijskega projekta (DIP) s prilogami; - fotokopije pisne in elektronske korespondence in dogovorov med ministrstvom, organom in investitorjem za poslovni prostor v letih 2006 - 2016;- fotokopije sklepov ministrstva v zvezi s poslovnim prostorom Rožna 16, 5280 Idrija za leta 2006 - 2016;- fotokopijo prodajne pogodbe s prilogami in aneksi k pogodbi med Hypo Leasing in Kolektor Koling d.o.o.;- fotokopijo najemne pogodbe s prilogami in aneksi med Hypo Leasing in organom;- fotokopijo zemljiškoknjižne dokumentacije za objekt Rožna 16, 5280 Idrija;- fotokopije izpisa računovodske kartice po letih za stroške najemnine za poslovni prostor- Rožna 16, 5280 Idrija.Organ je dne 31. 3. 2016 izdal odločbo št. 090-1/2016/2 in prosilki posredoval zahtevane dokumente s prekritimi osebnimi podatki. Organ je prosilki, zaradi varstva izjeme poslovne skrivnosti, v celoti zavrnil dostop do prodajne pogodbe št. 26928 med Koling inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. in Heta Asset Resolution d.o.o. (prej Hypo leasing d.o.o.) z dne 18. 7. 2007. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke v smislu 1. točke 6. člena ZVOP. Glede prodajne pogodbe s prilogami in aneksi k pogodbi med Hypo Leasing d.o.o. in Kolektor Koling d.o.o. je organ pojasnil, da ni bil pogodbena stranka te pogodbe, torej ta pogodba ne izvira iz delovnega področja organa, zato je zahtevo za posredovanje zavrnil.Prosilka je zoper odločbo organa dne 7. 4. 2016 pravočasno vložila pritožbo, v kateri je navedla, da meni, da je organ zmotno ugotovil, katere vrste osebnih podatkov je potrebno prekriti. V vseh posredovanih dokumentih so prikriti vsi osebni podatki, vendar pa pri vseh, po mnenju prosilke, ne gre za osebne podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ bi organ moral za vsak dokument posebej preučiti, kateri podatki se lahko razkrijejo, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne podatke, ker osebe nastopajo v vlogi poslovnega subjekta in ne fizične osebe. Prosilka je tudi navedla, da je prodajna pogodba št. 26928 med Hypo Leasing d.o.o. in Kolektor Koling d.o.o., sestavni del celotne dokumentacije, ki je bila osnova za sklenitev najemne pogodbe in bi jo organ moral predložiti. Prodajna pogodba je navedena tudi v najemni pogodbi med Hypo Leasing d.o.o. in organom. Objekt VDC Rožna 16, 5280 Idrija, za katerega je projektno dokumentacijo pripravil Kolektor Koling d.o.o., se je gradil izključno za namen končnega uporabnika, torej organa, na osnovi poizvedovalnega razpisa za najem poslovnih prostorov objavljenega v razglasnem delu Uradni list št. 51-52/2006, stran 3879, pod Ob-13671/06 z dne 19. 5. 2016. Iz navedenega izhaja, da je bil objekt grajen za specifičnega končnega javnega uporabnika, ki ima danes objekt v dolgoročnem najemu. Prosilka je navedla tudi, da organ s prodajno pogodbo razpolaga, jo poseduje v materializirani obliki. Pogodba predstavlja sestavni del pogodbenega odnosa, na katerem se je izvedla sklenitev najemne pogodbe. Navedba organa, da v pogodbi ne nastopa kot stranka, ni relevantna, saj prodajna pogodba ne bi mogla biti ustvarjena, v kolikor organ ne bi izvedel razpisa, pridobil ponudbe in podpisal pisma o nameri z izvajalcem Kolektor Koling d.o.o. Prodajna pogodba podaja vpogled za razumevanje skladnosti vseh izvedenih postopkov in porabo javnih sredstev od izvedenega razpisa do sklenitve najemne pogodbe. Prosilka je še prosila za »potrditev«, da je prejela vse dokumente, s katerimi organ razpolaga glede na vsebino njene zahteve. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, dne 22. 4. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je delno utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ker je IP v postopku ugotovil, da organ ni sledil 44. členu ZUP in v postopek ni pritegnil stranskih udeležencev, na pravice katerih bi lahko vplivala njegova odločitev, je to procesno kršitev odpravil IP, ki je po uradni dolžnostidne 18. 5. 2016 v postopek pozval Koling inženiring, instalacije, proizvodnjo d.o.o. in Heta Asset Resolution d.o.o. (prej Hypo leasing d.o.o.) in jima tudi posredoval odločbo organa prve stopnje in pritožbo prosilca. Obe družbi sta priglasili stransko udeležbo v predmetnem postopku.2. Predmet odločanjaGlede predmeta odločanja v konkretnem postopku IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v delu, v katerem ji je organ v celoti zavrnil dostop do prodajne pogodbe med Hypo Leasingom (zdaj Heta Asset Resolution d.o.o.) in Kolektor Kolingom d.o.o. zaradi izjeme poslovne skrivnosti ter v delu, v katerem ji je bil delno zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov. Ker se je prosilka glede dostopa do že posredovanih dokumentov pritožila le glede prekritih osebnih podatkov, je IP v okviru pritožbe odločal le o dostopu do osebnih podatkov, ki jih je organ prekril. To pomeni, da se IP do drugih delov posredovanih dokumentov ni opredelil, ker niso predmet pritožbe prosilke. V tem delu je odločitev organa pravnomočna.3. Pojem informacije javnega značaja IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Slednje je IP ugotovil tudi sam, in sicer z vpogledom v zahtevane dokumente. Sporno med strankama je torej, ali zahtevani podatki oziroma dokumenti, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.4. Dostop do zahtevanih dokumentovIP je najprej presojal, ali Prodajna pogodba št. 26928 med Koling inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. in Heta Asset Resolution d.o.o. (prej Hypo leasing d.o.o.) z dne 18. 7. 2007 (v nadaljevanju Pogodba), do katere je organ prosilki v celoti zavrnil dostop zaradi izjeme poslovne skrivnosti, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ in oba stranska udeleženca so se sklicevali na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ glede definicije poslovne skrivnosti napotuje na ZGD-1, ki v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Stranska udeleženca v svojih navedbah v dopisih z dne 25. 5. 2016 (Heta Asset Resolution d.o.o.) in 27. 5. 2016 (Koling inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. po pooblaščeni odvetnici Maji Petrič), zatrjujeta, da so informacije, ki so predmet presoje, označene kot poslovna skrivnost družbe, kar pomeni, da naj bi bil izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Edina omejitev je v zgoraj navedenem tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. IP je najprej ugotavljal, ali Pogodba izpolnjuje pogoje za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Stranska udeleženca, skupaj s priglasitvenim pojasnilom, IP nista posredovala nobenega notranjega akta (sklepa, pravilnika, odredbe,…) o določitvi poslovne skrivnosti. Z natančnim pregledom pogodbe pa je IP ugotovil, da ta sicer ne vsebuje nobene vidne oznake »poslovna skrivnost«, da pa je v sami pogodbi, v 19. členu, določeno, da stranki vsebine te pogodbe, vključno s projekti, osnovami in pogoji, ne bosta razkrivali nepooblaščenim tretjim osebam.IP je torej z vpogledom v vsebino 19. člena pogodbe ugotovil, da ta zavezuje k varovanju poslovne skrivnosti pogodbena partnerja oziroma stranki pogodbe ter da se za poslovno skrivnost štejejo podatki in dokumentacija, ki se nanašajo na predmet pogodbe, pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Določbe opredeljujejo tudi ravnanja oseb, ki imajo dostop do njih, pri zavezancu in pogodbenem partnerju. Predmetne določbe pogodbe tako po mnenju IP predstavljajo pisni sklep oziroma pisno odredbo o določitvi celotne pogodbe za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Nesporno je torej, da je odredba o določitvi poslovne skrivnosti v 19. členu pogodbe pisna in določa, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Izpolnjen je tudi pogoj seznanitve oseb (z določbami pogodbe o poslovni skrivnosti je bil seznanjen, poleg pogodbenih strank, tudi organ, pa tudi IP, ki mu je bila pogodba posredovana). Izpolnjen je tudi pogoj, da je bila odredba izdana že s podpisoma (oziroma sta se lahko pogodbeni stranki z njo seznanili že prej) obeh pogodbenih strank oziroma z začetkom veljavnosti pogodbe. S tem so izpolnjene vse zahteve iz prvega odstavka 40. člena ZGD-1. Glede na to, da je izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, IP ni dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija, je pa presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona in dobrih poslovnih običajev. IP je ugotovil, da pogodba na koncu vsebuje zavezo in soglasje organa, da se pogodba sklepa zaradi oddaje predmeta te pogodbe njemu v najem ter da se je seznanil z določbami pogodbe. Ta zaveza organa, ki ima zanj finančne posledice in torej vpliva na porabo javnih sredstev, ne more predstavljati poslovne skrivnosti po ZGD-1, zato mora organ v tem delu prosilki omogočiti dostop do zahtevane informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Organi, ki razpolagajo z javnimi sredstvi, svojega ravnanja in gospodarjenja z njimi, nikakor ne morejo označiti kot poslovno skrivnost, niti tega ne more storiti družba zasebnega prava – podatki o porabi javnih sredstev so na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč absolutno javni. Čeprav konkretna zaveza v pogodbi ni povezana s konkretnim podatkom (zneskom) glede porabe javnih sredstev, zaveza organa kljub temu predstavlja način delovanja organa oziroma način ravnanja z (javnimi) sredstvi, zato se prosilki omogoči dostop do dokumenta na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP pojasnjuje še, da so konkretni podatki, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti, posredne ali neposredne, pa tudi podatki, ki kažejo, katere storitve je organ prejel za dogovorjeno plačilo in kako (na kakšen način) bo izpolnjeval svoje finančne obveznosti, razvidni iz Najemne pogodbe, sklenjene med Hypo Leasingom d.o.o. in organom dne 18. 7. 2007, s katero pa prosilka že razpolaga. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZProsilka je v pritožbi navedla tudi, da ji je organ na posredovanih dokumentih prekril preveč osebnih podatkov - organ naj bi po njenem mnenju prekril tudi osebne podatke javnih uslužbencev in zakonitih zastopnikov pravnih oseb, ki ne spadajo med varovane osebne podatke. Utemeljenost teh pritožbenih navedb prosilke je IP presojal v naslednjih dokumentih: zapisniku 6. redne seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 26. 2. 2008; zapisniku 4. redne seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 20. 2. 2007; zapisniku ustanovitvene seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 15. 3. 2005; zapisniku 5. redne seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 11. 12. 2007; zapisniku 8. redne seje Sveta zavoda VDC Vrhnika- Idrija z dne 23. 2. 2009; dopisu organa Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve z dne 7. 10. 2005, zadeva: dokument identifikacije investicijskega projekta; Dokumentu identifikacije investicijskega projekta za pridobivanje prostorov VDC Vrhnika-Idrija, enota Idrija-dnevno varstvo, datiran oktobra 2005; dopisu organa FMR d.d. z dne 3. 10. 2005, z zadevo »najem prostorov za potrebe VDC Idrija«; elektronskem sporočilu z dne 22. 11. 2005, z zadevo: novi prostori VDC VI-enota Idrija; elektronskem sporočilu z dne 7. 12. 2006, dopisu FMR d.d., Kolektorgroup z dne 26. 5. 2006, s predmetom: Ponudba za najem poslovnih prostorov za potrebe enote VDC Idrija; dopisu Koling Inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. z dne 18. 9. 2006, s predmetom: Ponudba za najem poslovnih prostorov za potrebe enote VDC Idrija; sklepu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 37004-4/2005 z dne 20. 3. 2006; dopisu organa Kolektor kolingu z dne 21. 9. 2006, z zadevo »Pismo o nameri«, pismu o nameri z dne 20. 9. 2006; najemni pogodbi med Hypo Leasing d.o.o. in VDC Vrhnika-Idrija z dne 18. 7. 2007; zadnjem odstavku oziroma določilu Prodajne pogodbe št. 26928 med Koling inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o. in Heta Asset Resolution d.o.o. (prej Hypo leasing d.o.o.) z dne 18. 7. 2007 ter spremnem dopisu Kolektor Kolinga organu z dne 20. 9. 2006 z zadevo »pismo o nameri«.Navedeni dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke: - ime, priimek, delovno mesto oziroma funkcijo javnih uslužbencev;- ime in priimek ter funkcijo župana, ministra;- ime, priimek zakonitega zastopnika pravne osebe zasebnega prava;- ime, priimek, naslov, kontaktne podatke odvetnice;- ime, priimek zaposlenega v pravni osebi zasebnega prava;- ime in priimek članov sveta zavoda organa (javni zavod).3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP pojasnjuje, da v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. V zvezi z vprašanjem, ali osebni podatki javnih uslužbencev in oseb, ki opravljajo javno funkcijo, predstavljajo varovane osebne podatke, IP pojasnjuje, da je treba upoštevati določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Oseba, zaposlena v javnem sektorju oz. oseba, ki opravlja javno funkcijo, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so povezani z javnimi uslužbenci oziroma z opravljanjem javne funkcije (minister, župan), kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka), dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Le v primeru elektronskega naslova javnih uslužbenk v konkretnem primeru ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ker ta podatka nista neposredno povezana z opravljanjem delovnega razmerja (komuniciranje preko elektronske pošte ni obvezni sestavni del opravljanja delovnega razmerja konkretne javne uslužbenke, pri čemer je bistveno dejstvo, da organ elektronskega naslova in mobilne številke javne uslužbenke ni objavil). Tako stališče je zavzel IP tudi že v pravnomočni odločbi št. 090-59/2009. V tem delu gre torej za varovane osebne podatke, ki jih organ prosilki ne posreduje, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. IP nadalje ugotavlja, da organ (kot javni zavod) upravlja svet zavoda. Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve (več o tem glej Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP)). Da bi IP ugotovil, ali je osebne podatke članov sveta javnega zavoda dopustno razkriti, je najprej ugotavljal, ali članstvo v svetu javnega zavoda predstavlja razlog za dostop do informacije javnega značaja, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Omenjena pravna podlaga omogoča razkritje osebnih podatkov, če so ti povezani z delom javnega uslužbenca, opravljanjem javne funkcije, oziroma porabo javnih sredstev. Namen naveden določbe je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu, ki izvaja javnopravne naloge. Razlog za navedeno tolmačenje izhaja tudi iz namena ZDIJZ po zagotavljanju nadzora javnosti nad delovanjem javnih institucij. Javni zavodi kot so npr. vrtci, šole, varstveno-delovni centri, zdravstveni domovi, itd., preko upravljanja z javnimi sredstvi zagotavljajo dostopnost do storitev, ki iz različnih razlogov ne morejo ali ne smejo biti podvržene tržnim pogojem. Učinkovito delovanje navedenih institucij je v interesu javnosti, tako zaradi pomena storitev, kot tudi zaradi nadzora nad smotrno porabo javnega denarja. Na podlagi navedenega nujno izhaja tudi potreba javnosti po nadzoru nad delom navedenih institucij, ki pa jo zagotavlja ZDIJZ. Člani sveta zavoda sicer niso nujno javni uslužbenci, vendar pa zaradi opravljanja javne funkcije (določajo usmeritve za delovanje javnih zavodov), ki jo opravljajo in jih zanjo imenujejo (npr. ministrstvo v konkretnem primeru), lahko na podlagi ZDIJZ pričakujejo poseg v svojo zasebnost glede osebnih podatkov, ki so v zvezi z opravljanjem te javne funkcije. Iz navedenih razlogov IP ugotavlja, da ime in priimek članov sveta zavoda organa ne predstavljata varovanih osebnih podatkov. Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo ime, priimek, naslov, kontaktni podatki odvetnikov. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu, v dokumentu (najemni pogodbi) pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, t. j. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14 in 8/16 – odl. US) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, imenik odvetnikov je javno dostopen, posledično pa njihovega imena in priimka ni mogoče šteti za varovane osebne podatke. Glede osebnih podatkov zaposlene v zasebni gospodarski družbi, ki se nahajajo v spremnem dopisu Kolektor Kolinga organu z dne 20. 9. 2006, z zadevo »pismo o nameri« (ime, priimek in podpis zaposlene spodaj desno poleg žiga družbe) IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov v smislu 9. člena ZVOP-1. Ker v obravnavanem primeru takšne pravne podlage za obdelavo ni, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritožba prosilke se v tem delu kot neutemeljena, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne, kot določa 2. točka izreka te odločbe. Ker je IP ugotovil, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe napačno uporabil materialno pravo, je pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Glede varovanih osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost pa je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka