Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-85/2016
Kategorije: Mediji, Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil (po ZMed) odgovor na novinarsko vprašanje o dohodkih in premoženjskem stanju za konkretnega javnega funkcionarja oziroma ali je le ta tekom opravljanja svoje funkcije, prijavil kakršnekoli spremembe in katere, glede svojega premoženjskega stanja. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval odgovor na vprašanje, ki se je nanašal na spremembe premoženjskega stanja, zato je IP v tem delu pritožbo zavrgel kot nedovoljeno. V preostalem delupa pa je IP odločil, da zakonska podlaga za razkritje podatkov o o dohodkih in premoženjskem stanju ob nastopu funkcije za konkretnega javnega funkcionarja, ne obstaja. IP je ugotovil, da je zakonodajalec s 46. členom ZIntPK izrecno zapisal, da so, ne glede na določbe ZVOP-1, taksativno navedeni podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev, javno dostopni, vendar zgolj tisti(o), kar je bilo pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Kar po mnenju IP nasprotno pomeni, da med javno dostopne podatke, ne sodijo podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev, ki so ga le ti pridobili pred nastopom funkcije, kar je bilo predmet presoje v obravnavanem primeru. ODLOČBA: Številka: 090-85/2016/8Datum: 8. 9. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 246. člena in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 14. 4. 2016 Svet24, informativne vsebine d.o.o., Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana – Črnuče, (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovor z dne 14. 4. 2016, Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjiS K L E PPritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na vprašanje: »Ali je tekom opravljanja svoje funkcije ….prijavil kakršnekoli spremembe (in če ja, katere) glede svojega premoženjskega stanja?«, zavrže kot nedovoljena.inO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na vprašanje: »Podatki o dohodku in premoženjskem stanju aktualnega…………?«, zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 11. 4. 2016 na zavezanca naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da naj mu organ na podlagi 42. in 46. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK) posreduje vse podatke o dohodku in premoženjskem stanju aktualnega…….Organ je z elektronskim sporočilom z dne 11. 4. 2016 prosilcu odgovoril, da mu ne more posredovati »celotne prijave premoženjskega stanja ob nastopu funkcije …«, ker gre za varovane osebne podatke, ki uživajo zakonsko varstvo. Organ je ob tem še pojasnil, da je določba 46. člena ZIntPK namenjena javni objavi premoženja, ki so ga zavezanci (izjema so osebe, odgovorne za javna naročila in uradniki Državne revizijske komisije) pridobili v času opravljanja svoje funkcije in še leto dni po tem. V konkretnem primeru to pomeni, ko bo zavezancu prenehala funkcija. Organ je še navedel, da je ob pripravi podatkov za javno objavo naletel na težave, ki jih samostojno, torej brez sodelovanja s samimi zavezanci, težko razreši, kajti pogosto je iz obrazcev za poročanje podatkov o premoženjskem stanju, ki jih zavezanci elektronsko posredujejo komisiji, razvidno, da pri njihovem navajanju podatkov prihaja do napak oziroma napačnega razumevanja samega obrazca. Težave oziroma omejitve so se pokazale v večini primerov, zaradi česar javna objava podatkov o premoženjskem stanju ne more biti v celoti avtomatska oziroma računalniška. Glede na število zavezancev, katerih spremembe premoženjskega stanja so javno objavljene, je ročna obdelava teh podatkov skoraj nemogoča. Organ išče najustreznejše rešitve in poskuša sistem nadgraditi ter informatizirati (s ciljem čim hitrejše javne objave podatkov), predvsem pa se trudi, da bi bil ta sistem čim bolje informacijsko podprt.Prosilec se je dne 14. 4. 2016 ponovno obrnil na organ in napisal, da glede na njihov odgovor prosi samo za podatek, ali je tekom opravljanja svoje funkcije …… prijavil kakršnekoli spremembe (in če ja katere) glede svojega premoženjskega stanja.Organ je dne 14. 4. 2016 odgovoril, da informacij ne more posredovati zaradi varstva osebnih podatkov.Prosilec je dne 14. 4. 2016 pri IP vložil pritožbo zoper zavrnilni odgovor, ker mu organ ni želel razkriti premoženjskega stanja in morebitnih sprememb, ki so nastale v okviru opravljanja funkcije javnega funkcionarja. IP je pritožbo z dopisom z dne 15. 4. 2016, št. 092-40/2016/3 odstopil v preizkus organu. Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 20. 4. 2016, št. 099-1/2016-2, s prilogami, poslal v odločanje IP. Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa opravil ogled in camera dne 6. 9. 2016.Pritožba ni utemeljena. Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj je organ pristojen za nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev iz prvega odstavka 41. člena ZIntPK, med katere sodi tudi ….. IP ugotavlja, da je organ z elektronskima sporočiloma z dne 14. 4. 2016 prosilcu zavrnil odgovor na vprašanje o vseh podatkih o dohodku in premoženjskem stanju aktualnega ……….oziroma ali je tekom opravljanja svoje funkcije prijavil kakršnekoli spremembe (in če ja katere) glede svojega premoženjskega stanja. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed, je IP štel omenjena odgovora kot zavrnilno odločbo.Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Organ je z dopisom z dne 20. 4. 2016, št. 099-1/2016-2 IP v prilogi posredoval kopije dveh obrazcev prijav premoženjskega stanja in kopije dveh obrazcev prijav sprememb premoženjskega stanja funkcionarja, ki po navedbah organa zajemajo varovane osebne podatke iz določbe 42. člena ZIntPK. Ob tem je organ še pojasnil, da v zvezi z določbo 46. člena ZlntPK, ki določa javnost podatkov o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev, in na katero se prosilec tudi sklicuje v prošnji za posredovanje odgovora, s podatki iz citiranega člena ne razpolaga, kar posledično pomeni, da informacija o tem ne obstaja. Da bi zadostili odgovoru prosilca, bi morali »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa organ kot zavezanec po ZDIJZ v povezavi s petim odstavkom 45. člena ZMed, ni dolžan. Postopek po ZDIJZ oziroma po ZMed ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organi namreč niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci (konkretno prosilec), iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo. Na podlagi navedenega je organ tudi zavrnil posredovanje podatkov.Glede na navedeno IP ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali organ razpolaga z informacijo, ki predstavlja odgovor na vprašanje v materializirani obliki, kar je pogoj, da je pritožba dovoljena. Za razjasnitev navedenega vprašanja je treba primarno osvetliti pristojnosti in naloge, ki organ zavezujejo v zvezi z nadzorom nad premoženjskim stanjem na podlagi ZIntPK.Zavezanci iz prvega odstavka 41. člena ZIntPK sporočajo podatke (iz prvega odstavka 42. člena ZIntPK) o premoženjskem stanju preko elektronskega obrazca. Prav tako morajo zavezanci sporočiti tudi vsako spremembo glede funkcije, dejavnosti oziroma lastništva iz osme in devete alineje prvega odstavka 42. člena tega zakona in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz enajste do sedemnajste alineje prvega odstavka prejšnjega člena, ki presega 10.000 eurov, do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Sporočanje sprememb premoženjskega stanja se izvede preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije. Obrazec za sporočanje sprememb premoženjskega stanja obsega tudi možnost navedbe razloga povečanja premoženja. Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ v okviru svojih pristojnosti pridobiva podatke o premoženjskem stanju zavezancev in njihovo spremembo, zato je tudi organ IP posredoval kopije dveh obrazcev prijav premoženjskega stanja (oktober 2014 in februar 2016) in kopije dveh obrazcev prijav sprememb premoženjskega stanja (januar 2016 in februar 2016) za javnega funkcionarja …Z namenom razjasnitve dejanskega stanja, ali odgovora na vprašanja izhajata iz posredovanih dokumentov, je IP dne 6. 9. 2016 opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP. Organ je pojasnil, da je zavezanec oktobra 2014 podal pomanjkljivo prijavo premoženjskega stanja. Zadevo je zavezanec želel sanirani, zato je januarja 2016 prijavo premoženja posredoval na obrazcu, ki se nanaša na prijavo spremembe premoženjskega stanja. Naknadno je februarja 2016 vložil še dva obrazca prijavo premoženjskega stanja in prijavo sprememb premoženjskega stanja. Ker se navedeni obrazci sprejemajo najprej v elektronski obliki, ki jo zavezanec sam stiska, lastnoročno podpiše in po pošti pošlje organu, ki ga preko črtne kode evidentira v sistem, v tej fazi organ vsebinsko ne obravnava obrazcev. Tako je ravnal organ tudi v obravnavanem primeru, dokler ni dne 14. 4. 2016 prišla zahteva novinarja po ZMed. Takrat je organ pri pregledu prejetih obrazcev ugotovil, da je zavezanec organu poročal trikrat, od tega dvakrat na obrazcu za spremembe, ki pa po vsebini to niso bile, saj se je prijava nanašala samo na dopolnitev pomanjkljivosti iz prijave premoženjskega stanja oktobra 2014 in še dodaten podatek, kar je zavezanec ocenil za spremembo, vendar po ugotovitvah organa, to ni bila sprememba v smislu 43. člena v povezavi s 46. čl. ZIntPK. Glede na navedeno je organ poudaril, da s podatkom o spremembi premoženjskega stanja, kar je predmet novinarskega vprašanja, ne razpolaga v obliki dokumenta, saj kot rečeno, je zavezanec uporabil napačen obrazec. Na vprašanje IP, katere podatke je zavezanec dolžan sporočati na obrazcu »prijava sprememb premoženjskega stanja funkcionarja«, je organ pojasnil, da se od zavezancev zahteva, da prijavijo zgolj spremembo v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZIntP, to pomeni, da npr. na obrazcu pri rubriki podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah sporočijo zgolj razliko, ne pa celotnega stanja na računu, ki povzema tudi podatek o stanju na računu ob nastopu funkcije. Organ je ob tem še pojasnil, da je zavezanec npr. dolžan poročati tudi o prodaji vrednostnih papirjev, ki jih je sicer imel že ob prijavi premoženja, in gre zgolj za spremembo oblike premoženja. V tem delu to pomeni, da ne gre za spremembo premoženjskega stanja, kot jo z vidika javnosti podatkov določa 46. člen ZIntPK, da bi bil ta obrazec avtomatično lahko predmet objave po 46. členu ZIntPK. Organ bi namreč moral, da bi zadostil zahtevam iz navedenega člena, podatke iz obrazca spremembe premoženjskega stanja poglobljeno analizirati oziroma za vsakega zavezanca posebej izvesti postopek ugotavljanja nadzora »nesorazmerno povečanje premoženja«. Ker je v 46. členu ZlntPK določeno, da podrobnejšo metodologijo za javno objavo podatkov določi komisija s poslovnikom, je IP prosil organ za navedeni poslovnik, ki ureja javno objavo podatkov. Organ je pojasnil, da s poslovnikom, ki bi urejal podrobnejšo metodologijo za javno objavo podatkov, ne razpolaga. Organ ugotavlja nepravilnosti v okviru rednih in izrednih nadzorov. Na vprašanje IP, ali je organ v primeru izvedel postopek, s katerim so iz zbranih podatkov določili tiste, ki morajo biti javni, in sicer tisti del dohodkov in premoženja, ki je bilo pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti, je organ pojasnil, da analize njegovega premoženjskega stanja v smislu 46. člena ZIntPK ni bila posebej narejena, ker teh postopkov ne izvajajo, posledično pa podatkov na podlagi 46. člena ZIntPK ne objavljajo. Pri izvajanju nadzora je namreč organ ugotovil, da zavezanci ne pošiljajo točnih podatkov oziroma so ti pomanjkljivi, ali jih zavezanci sploh ne prijavljajo (ocena organa cca 60% netočnih). Organ meni, da je zavezan objavljati zgolj točne in ažurne podatke, kar pomeni, da bi moral ročno in podrobno pregledati in pridobiti tudi podatke od drugih organov in finančnih institucij (npr. borzne hiše, leasing hiše, itd,), ki razpolagajo s temi podatki, za vse svoje zavezance, cca. 15000, kar bi ob obstoječi kadrovski zasedbi bil za organ kot tak, kot tudi za druge organe in finančne institucije, nesorazmeren napor in strošek. Organ meni, da tudi same določbe ZIntPk ne dajo ustrezne pravne podlage za povezljivost zbirk v elektronski obliki, kar še dodatno oteži delo. Organ je poudaril, da brez natančne metodologije, ki bi postavila konkretne parametre (življenjske situacije so različne npr.: zavezanec pridobi premoženje iz naslova dedovanja, ustvarja prihranke iz naslova osebnega dohodka, financira nakup premičnine ali nepremičnine skupaj z drugo osebo, je pa formalni lastnik sam zavezanec, ,…), kdaj gre za dohodke in premoženje, pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti, ki bi bili podvrženi javnosti, ni mogoče vsebinsko analizirati, zgolj iz posredovanih podatkov iz samega obrazca, »spremembe premoženjskega stanja«. Organ je še pojasnil, da 46. člena ZIntPK razume na način, da bi se objavljali podatki šele po prenehanju funkcije in torej ne v času, ko je zavezanec še na funkciji, kot je bilo v obravnavanem primeru. Navedeno se nanaša tudi na spremembe, ki jih morajo zavezanci prijavljati sproti oz. v zakonskem roku (najpozneje do 31. 1. v tekočem letu za preteklo leto) ter 30 dni od nastopa oz. od prenehanja funkcije. To pomeni, da tudi, če bi s temi podatki razpolagali po mnenju organa, ne bi imeli zakonske podlage za objavo podatkov v času opravljanja funkcije. Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki izkazuje informacijo: »Ali je tekom opravljanja svoje funkcije prijavil kakršnekoli spremembe (in če ja, katere) glede svojega premoženjskega stanja?«, saj je bilo na ogledu in camera nedvomno ugotovljeno, da je zavezanec uporabil napačen obrazec, zato se v tem delu pritožba prosilca v skladu z 9. odstavka 45. člena ZMed, v povezavi s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, zavrže kot nedovoljena.IP pa je nadalje ugotovil, da vprašanje prosilca, da želi podatke o vseh dohodkih in premoženjskem stanju aktualnega …, izhaja iz dokumentov, ki jih je organ posredoval IP, in sicer: iz dveh obrazcev prijav premoženjskega stanja iz oktobra 2014 in februarja 2016 ter dveh obrazcev prijav sprememb premoženjskega stanja iz januarja 2016 in februarja 2016, za javnega funkcionarja, zato je pritožba prosilca v tem delu dovoljena. V nadaljevanju je IP opravil še vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je pri zavrnitvi odgovora na vprašanje skliceval na varstvo osebnih podatkov, torej na izjemo iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je vpogledal v dokumentacijo, ki je predmet presoje in ugotavlja, da vsebuje osebne podatke o zavezancu, in sicer v skladu z 42. členom ZIntPK podatki o premoženjskem stanju zavezanca obsegajo: osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, davčno številko zavezanca, podatke o funkciji oziroma delu, delu, ki ga je opravljal neposredno pred nastopom funkcije, drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja, lastništvu oziroma deležih, delnicah in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi, zasebnem zavodu ali drugi zasebni dejavnosti z opisom dejavnosti in oznako firme, oziroma imena organizacije, deležih, delnicah, pravicah, ki jih imajo subjekti iz prejšnje alineje v drugi družbi, zavodu ali zasebni dejavnosti z oznako firme oziroma imena organizacije, (v nadaljnjem besedilu: posredno lastništvo), obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, nepremičninah z vsemi zemljiškoknjižnimi podatki, denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno‑kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 eurov, skupni vrednosti gotovine, če njena skupna vrednost presega 10.000 eurov, vrstah in vrednosti vrednostnih papirjih, če njihova skupna vrednost ob času prijave premoženja presega 10.000 eurov, dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 eurov, premičninah, katerih vrednost presega 10.000 eurov, druge podatke v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, kar pomeni, da so zgoraj navedeni podatki, ki so navedeni v obrazcih o premoženjskem stanju zavezanca nedvomno njegovi osebni podatki, na podlagi katerih je oseba določljiva. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. IP ugotavlja, da javnost podatkov ureja 46. členu ZIntPK, ki določa, da so podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev, z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila in uradnikov Državne revizijske komisije, ne glede na omejitve, ki jih določa zakon o varovanju osebnih podatkov in davčnih tajnostih, javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Podatki so javno objavljeni še 24 mesecev od dneva prenehanja opravljanja javne funkcije oziroma dela. Podrobnejšo metodologijo za javno objavo podatkov določi komisija s poslovnikom. Organ na svoji spletni strani objavi taksativno navedene podatke o dohodkih in premoženju, ki je bilo pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti (osebo imen in funkcijo zavezanca, lastništvo oziroma deležih in število delnic ter pravic v gospodarski družbi, zavodu ali zasebni dejavnosti z oznako firme oziroma imena organizacije, lastništvo oziroma deležih, delnicah in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi, zasebnem zavodu ali drugi zasebni dejavnosti z opisom dejavnosti in oznako firme, oziroma imena organizacije, skupno vrednost denarnih sredstev pri bankah, hranilnicah in hranilno‑kreditnih službah, če ta presega 10.000 eurov, itd….). V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da se navedeni podatki objavijo na način, ki omogoča njihovo medsebojno primerljivost.Zakonodajalec je torej z zgoraj navedeno določbo izrecno zapisal, da so, ne glede na določbe ZVOP-1, taksativno navedeni podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev, javno dostopni, vendar zgolj tisti(o), kar je bilo pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Kar po mnenju IP a contrario pomeni, da med javno dostopne podatke, ne sodijo podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev, ki so ga le ti pridobili pred nastopom funkcije, kar je predmet presoje v obravnavanem primeru. Slednje izhaja tudi iz predloga k 41. členu ZIntPK[1], kjer je navedeno, »da predstavlja nadzor nad premoženjskim stanjem več vrst zavezancev osnovni pogoj preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato je tudi neločljiv del integritete javnega sektorja. To poročanje je v tem zakonu opredeljeno le sredstvo oziroma orodje namenjeno izključno kontroli oziroma nadzoru nad izvajanjem funkcij in nalog lobiranih zavezancev po tem zakonu. Pri sledenju premoženja (je t. im.»sledenje denarju«, torej od kje pride in kje pristane, kakšne spremembe na tej poti ustvarja predvsem pri lobiranih), bi lahko rekli, da gre za uporabo povratne zanke, saj preko sprememb premoženja lobista ugotavljamo, kaj se dogaja z lobiranci. Gre za enega od pomembnih pokazateljev ali je lobist za lobiranje prejel kakršnokoli korist, ki je kot plačilo za njegovo delo-lobiranje zakonito ali pa je to plačilo uporabil za plačila osebam pri katerih je lobiral, da bi izvršile kakršnokoli dejanje v korist tistega ali tistih za katere za katere je lobiral, kar pa je nezakonito«. Glede javnosti podatkov pa je predlagatelj zakona k 46. členu ZIntPK navedel, da: »Del podatkov, s pomočjo katerih bo komisija spremljala premoženjsko stanje zavezancev v času trajanja njihove funkcije oziroma zasedanja položaja bo zaradi javnega nadzora javno objavljenih, in sicer jih bo objavljala komisija na svojih spletnih straneh, kar je določeno v 45. členu tega zakona«.Glede na navedeno po oceni IP ni nobenega dvoma, da zakonodajalec v okviru »javnosti podatkov« iz 46. člena ZIntPK, ni imel namena preseči določbe ZVOP-1 glede vseh podatkov, ki so jih zavezanci dolžni posredovati organu v okviru nadzora nad premoženjskim stanjem, temveč le glede tistih podatkov, ki se nanašajo na čas opravljanja funkcije v povezavi z ugotavljanjem, ali so se dohodki in premoženjsko stanje zavezanca, v povezavi s prijavljenim premoženjem, nesorazmerno povečalo, glede na njegove prihodke. Kljub temu, da gre za zavezance, ki opravljajo javno funkcijo, bi drugačna razlaga določbe 46. člena ZIntPK pomenila prekomerno oziroma nezakonito obdelavo osebnih podatkov, saj bi posegla v pravico posameznika do varstva osebnih podatkov ter njegovo širše zasnovano pravico do varstva zasebnega življenja v času do nastopa funkcije. Na ogledu in camera je IP nesporno ugotovil, da organ razpolaga izključno s podatki, ki izkazujejo podatke o dohodkih in premoženjskem stanju zavezanca ob nastopu funkcije oziroma »spremembo«, ki po vsebini ne sodi med »spremembe premoženjskega stanja« kot jo opredeljuje 43. člen ZIntPK, kar pomeni, da informacije, ki so predmet presoje, ne sodijo med informacije, za katere ZIntPK določa javnost osebnih podatkov. Upoštevajoč navedeno IP zaključuje, da bi z razkritjem zahtevanih informacij prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, saj zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov javnosti ne obstaja. IP ob tem še dodaja, da je presoja v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ, vezana izključno na vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja oziroma, ali so podane izjeme, zaradi katerih se lahko dostop zavrne, zato se IP ni pristojen spuščati v vprašanje, ali organ »na splošno« izvršuje zakonske obveznosti iz 46. člena ZIntPK, ki so vezane na javno objavo podatkov. V skladu z navedenim je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca, zaradi obstoja izjeme iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. V delu pritožbe prosilca, ki se nanaša na odgovor na vprašanje, ki ne izhaja iz dokumenta, pa je IP v skladu z 9. odstavka 45. člena ZMed, v povezavi s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, pritožbo s sklepom zavrgel kot nedovoljeno. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.,svetovalka informacijske pooblaščenkeInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] http://url.sio.si/ref