Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-89/2016
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:V konkretnem primeru je šlo za vprašanje formalne pravnomočnosti. Organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo prosilca, ker je o zahtevi že bilo pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Četrti odstavek 129. člena ZUP namreč določa, da organ zahtevo stranke s sklepom zavrže, če se o isti zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V konkretni zadevi je IP ugotovil, da je organ postopkovno postopal pravilno. Ker je prosilec zahteval dokument, o katerem je že bila izdana ugodilna odločba, dejansko stanje pa se ni spremenilo (gre za isti dokument) je IP njegovo pritožbo zavrnil.ODLOČBA: Številka: 090-89/2016/5Datum: 18. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 4. 2016, zoper sklep Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Služba za razvojne projekte in investicije, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2016-1 z dne 12. 4. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 8. 4. 2016 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zvezi z zapisom v Delu, da je podjetje Kombinat prejelo plačilo za delo na projektu MOL: garaže pod tržnico in predstavitev arheologije trdnjavskega objekta, v višini 1. 500. 000 EUR, nadaljnjih 300.000 EUR pa za posodobitev projekta si prosilec želi ogledati dokumentacijo, za katero je MOL plačala navedeni znesek (navaja, da se želi seznaniti z idejno zasnovo arheoloških ostalin fortifikacijskega dela, Kombinat arhitekti projektiranje d.o.o.).O zahtevi prosilca je organ dne 12. 4. 2016 izdal sklep št. 090-23/2016-1, s katero je zahtevo zavrgel. V obrazložitvi sklepa organ pojasnjuje, da iz spisne dokumentacije, in sicer iz uradnega zaznamka št. 430-2972009-47 z dne 21. 3. 2012, izhaja, da je bil prosilcu dne 10. 1. 2012 v prostorih Službe za razvojne projekte in investicije Mestne občine Ljubljana, po predhodni prosilčevi najavi, omogočen vpogled v dokument »idejna zasnova predstavitve arheoloških ostalin fortifikacijskega dela – tržnica, Kombinat arhitekti projektiranje, d.o.o. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ v primeru, če organ zahtevi ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek. V konkretnem primeru je torej pristojni organ prosilčevi zahtevi ugodil in mu omogočil vpogled ter na podlagi veljavne zakonodaje ugoditev zahtevku zabeležil v uradnem zaznamku. 15. člen ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon; za vprašanja postopka, s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Organ nadalje pojasnjuje, da je v prvem odstavku 129. člena ZUP predpisano, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže (med drugim), če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Vpogled v dokument »Idejna zasnova predstavitve arheoloških ostalin fortifikacijskega dela, Kombinat arhitekti projektiranje d.o.o., je bil že izveden, o čemer priča navedeni uradni zaznamek. Iz pojasnjenega po mnenju organa sledi, da je bilo o isti zadevi (o predmetnem dokumentu) že odločeno, zato je organ zahtevo prosilca, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel.Zoper sklep organa je prosilec dne 18. 4. 2016 vložil pritožbo. Navaja, da sta skupaj s kolegom ……………………………………….. Decembra 2011 sta prejela sporočilo o projektni dokumentaciji v zapisu MOL: »2.2.2. Projektna in druga dokumentacija – Idejna zasnova predstavitve arheoloških ostalin fortifikacijskega dela, kombinat arhitekti projektiranje d.o.o., Rimska cesta 22, Ljubljana, v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana, junij 2011« -……………... Prosilec nadalje pojasnjuje, da sta si dne 21. 3. 2013 projekt Kombinata, d.o.o. ogledala na upravni enoti in presenečeno ugotovila, da gre za kopijo njunega idejnega projekta. Nadalje sta 1. 10. 2015 v časopisu Delo zasledila članek Maše Jesenšek »Že tri milijone za garažo, ki je morda sploh ne bo«, da je organ izplačal podjetju Kombinat d.o.o. 1, 26 milijona evrov za idejni projekt, za PGD, za PZI ter idejne zasnove za prezentiranje arheoloških ostalin na širšem območju Vodnikovega trga. Nadalje pa še, da organ pripravlja aneks k pogodbi s podjetjem Kombinat, d.o.o. za novelacijo projekta za še nadaljnjih 234.000 evrov. Prosilec navaja, da si je želel ogledati to dokumentacijo, za katero je organ plačal vsoto denarja,……………………….. Zato je na organ naslovil prošnjo za vpogled v to dokumentacijo, ker organ mora imeti dokumentacijo, ki jo je plačal z davkoplačevalskim denarjem. Z izpodbijanim sklepom se ne strinja – meni, da ni jasno, kaj je osnova izplačilu 1. 260. 000 evrov podjetju Kombinat, d.o.o., ki po zapisu v Delu vsebuje, poleg idejnega projekta, PGD in PZI garaž pod tržnico in prizidka k Mahrovi hiši, tudi projekt predstavitve arheoloških ostalin fortifikacijskega dela. Meni, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi organ lahko zavrgel njegovo zahtevo in vztraja, da mu organ omogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo.Pritožbo prosilca je organ dne 28. 4. 2016 odstopil v reševanje IP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 16. 5. 2016 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. V zvezi z navedbami prosilca, da je v časopisu Delo zasledil, da je organ za idejno zasnovo predstavitve arheoloških ostalih fortifikacijskega dela na Vodnikovem trgu plačal 1. 260.000 EUR, je organ pojasnil, da predmetni znesek ni bil izplačan za ta idejni projekt. Projekt idejne zasnove predstavitve arheoloških ostalih fortifikacijskega dela na Vodnikovem trgu je bil izdelan 2011 in s strani organa posebej plačan, v okviru drugega naročila, za znesek 5.760 EUR in kot tak predstavlja zaključen načrt. Organ je še pojasnil, da je zahtevo prosilca z dne 8. 4. 2016 razumel kot zahtevo za seznanitev s projektom idejne zasnove iz leta 2011. To po mnenju organa izhaja tudi iz uradnega zaznamka št. 430-29/2009-64 z dne 12. 4. 2016, ki je (po vložitvi zahteve z dne 8. 4. 2016) nastal v okviru osebnega obiska prosilca, ko je ta organu še ustno pojasnil, s katero informacijo se želi seznaniti. Ker se predmetni dokument idejne zasnove od leta 2011 ni spreminjal, je organ zahtevo prosilca zavrgel (ker je prosilec v letu 2012 v predmetni projekt idejne zasnove že vpogledal). Organ je na ogledu še dodal, da je prosilec dne 10. 5. 2016 vložil novo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer za seznanitev z vso dokumentacijo, ki jo je pripravilo podjetje Kombinat, d.o.o. za znesek 1. 260.000 EUR. O tej zahtevi mora organ v zakonskem roku 20 delovnih dni še odločiti, v zvezi s to zahtevo je postopek torej še v teku.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavani pritožbeni zadevi je prosilec zahteval vpogled v dokument »idejna zasnova predstavitve arheoloških ostalin fortifikacijskega dela – tržnica, Kombinat arhitekti projektiranje, d.o.o.«, kar izhaja iz njegove pisne zahteve z dne 8. 4. 2015 in iz uradnega zaznamka z dne 12. 4. 2016, ki ga je organ IP dodatno predložil na ogledu in camera. Organ je zahtevo prosilca zavrgel, s sklicevanjem na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je o zahtevi prosilca že pravnomočno odločil. Da je prosilec že vpogledal v »idejno zasnovo predstavitve arheoloških ostalin fortifikacijskega dela – tržnica, Kombinat arhitekti projektiranje, d.o.o.« izhaja iz uradnega zaznamka št. 430-2972009-47 z dne 21. 3. 2012, čemur ne ugovarja niti prosilec. Predmetno dejstvo v obravnavani zadevi torej ni sporno. Sporno pa je vprašanje, ali je organ zahtevo prosilca upravičeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Navedena določba namreč pravi, da organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.IP primarno pojasnjuje, da niso utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da ZDIJZ ne omogoča, da bi organ zahtevo prosilca zavrgel. Slediti je namreč treba določbi 15. člena ZDIJZ, po kateri se glede vprašanj, ki jih ZDIJZ ne ureja, subsidiarno uporabljajo določbe ZUP, ker gre pri postopku dostopa do informacij javnega značaja za posebne vrste upravnega postopka. Ker ZDIJZ tega vprašanja ne ureja, je torej pravilno stališče organa, da se uporabljajo določbe ZUP. IP je nadalje vpogledal v upravni spis v predmetni zadevi in se tudi na podlagi ugotovitev na ogledu in camera prepričal, da je organ o zahtevanem dokumentu že odločil, prosilec pa je z zahtevo z dne 8. 4. 2016 zahteval isti dokument, o katerem je organ že odločil z uradnim zaznamkom št. 430-2972009-47 z dne 21. 3. 2012. V konkretnem primeru je torej pristojni organ prosilčevi zahtevi že ugodil in mu omogočil vpogled ter na podlagi veljavne zakonodaje (določbe prvega odstavka 22. člena ZDIJZ) ugoditev zahtevku zabeležil v uradnem zaznamku. V konkretnem primeru gre torej za formalno pravnomočnost, zato je IP nadalje preverjal, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga spremenila in ugotovil, da se dejansko stanje od izdaje predmetne odločbe organa ni spremenilo, prav tako pa se ni spremenila relevantna pravna podlaga. Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, je organ namreč pojasnil, da se vsebina zahtevanega dokumenta od leta 2012 ni spreminjala. Dokument »idejna zasnova predstavitve arheoloških ostalin fortifikacijskega dela – tržnica, Kombinat arhitekti projektiranje, d.o.o.«, v katerega je želel vpogledati prosilec, je namreč zaključen dokument in se kot tak ni več spreminjal in dopolnjeval od leta 2012 dalje.
IP na podlagi ugotovljenega tako zaključuje, da je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel zahtevo prosilca, ker je o zahtevi že bilo pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Četrti odstavek 129. člena ZUP namreč določa, da organ zahtevo stranke s sklepom zavrže, če se o isti zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Povedano drugače, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov. V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da je prosilec zahteval dokument, o katerem je že bila izdana ugodilna odločba, zato je organ postopal pravilno, ko je zahtevo prosilca s sklepom zavrgel.IP je ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločitev organa prve stopnje.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodilaKristina Kotnik Šumah, univ. dipl. pravnamestnica informacijske pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka