dekorativna slika

Prosilec - Občina Žalec

+ -
Datum: 04.05.2016
Številka: 090-88/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilca sta na organ naslovila zahtevo za posredovanje sklepa organa, ki je bil sprejet za pridobitev dela zemljišča s parcelacijo za dovozno pot na parc. št. 438 k.o. 996 ter dokument o višini in načinu plačila za odkupljeno zemljišče. Prosilca sta zahtevala še dopis organa št. 050-2015 za parcelacijo na parc. št. 438 k.o. 996, ki je bila vložena dne 15. 4. 2015 Geostroki. Organ je prosilcema posredoval vabilo na odmero in odločbo, da drugih dokumentov nima. Prosilca sta zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ razpolaga še z dvema, zahtevi vsebinsko ustreznima dokumentoma. Ker sta dokumenta vsebovala tudi varovane osebne podatke, je IP organu naložil, da prosilcema omogoči delni dostop do dokumentov.

ODLOČBA:Številka: 090-88/2016/3Datum: 5. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………………………. (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec (v nadaljevanju organ), št. 080 01-0004/2016 z dne 31. 3.  2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :1.     Pritožbi se delno ugodi in se odločba Občine Žalec, št. št. 080 01-0004/2016 z dne 31. 3. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcema v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati elektronsko pošto oziroma dopis z zadevo »Odmera cest na Ložnici«, poslan po elektronski pošti dne 1. 4. 2015 Geostroki, s prilogo skice želene odmere (Ložnica.jpg), pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke: - vse elektronske naslove v posredovanem dopisu oz. elektronski pošti (štiri elektronske naslove: tri e-naslove  rubriki »za:« in e-naslov javne uslužbenke v podpisu);- ime in priimek oseb, navedenih v elektronski pošti, v rubriki »Za:«;- številko mobilnega telefona javne uslužbenke v podpisu.2.     Pritožba prosilcev se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka ter dostopa do dokumentov o višini in načinu odkupa parcele parc. št. 438 k.o. 996, ker organ z njimi ne razpolaga.3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta dne 22. 2. 2016 na organ naslovila zahtevo za posredovanje sklepa organa, ki je bil sprejet za pridobitev dela zemljišča s parcelacijo za dovozno pot na parc. št. 438 k.o. 996 ter dokument o višini in načinu plačila za odkupljeno zemljišče. Prosilka je zahtevala še dopis organa št. 050-2015 za parcelacijo na parc. št. 438 k.o. 996, ki je bila vložena dne 15. 4. 2015 Geostroki. Organ je dne 31. 3. 2016 izdal odločbo št. 080 01-0004/2016, s katero je prosilcema zavrnil dostop do dokumentov za parcelo parc. št. 438 k.o. 996, saj z njimi ne razpolaga. Organ je v odločbi pojasnil, da je prosilcema posredoval dokument št. 050-2015/VI z dne 21. 5. 2015, ki predstavlja vabilo, ki ga je organu posredovala Geostroka za parcelacijo parcele parc. št. 1963 k.o. 996, katere lastnik je organ. Drugih dokumentov, ki bi se nanašali na parc. št. 438 k.o. 996, organ nima.  Prosilca sta se dne 22. 4. 2016 zoper odločbo organa št. 080 01-0004/2016 pritožila in navedla, da se pritožujeta zato, ker navedba organa v prvi točki izreka odločbe ni pravilna. Poudarila sta, da svoje zahteve nista spreminjala, da že od začetka zahtevata dokumente za parc. št. 438 k.o. 996. Organ po prejemu pritožbe prosilcev odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 25. 4. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je delno utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, in nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da drugih dokumentov, ki se nanašajo na parc. št. 438 k.o. 996, kot že posredovanih, nima in ker pritožba prosilcev izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga. Organ je v dopisu z dne 26. 4. 2016 IP dodatno pojasnil, da je naročil odmero lokalne ceste ter dveh nekategoriziranih cest, ki naj bi jih organ kasneje tudi odkupil. Geodetsko podjetje, ki ga je izbral organ, je nato skladno s predpisi vodilo postopek odmere. Vsaka stranka je dobila vabilo na odmero za zemljišče v njeni lasti, organ je torej dobil vabilo za zemljišče s parc. št. 1963 k.o. Žalec, katerega lastnik je. Drugih vabil organ ni dobil, zato z njimi ne razpolaga. Iz odločbe GURS št. 02112-910/2015-10 z dne 21. 1. 2016, s katero je GURS odločil o spremembah evidentirane parcelacije, je pojasnil organ, je razvidno, da so združili več postopkov v enega, na podlagi pooblastil posameznih lastnikov zemljišč. Ker se lastnika parcele s parc. št. 438 k.o. Žalec nista strinjala z odmero ceste, se na njunem zemljišču parcelacija ni izvedla, sta pa bila vključena v postopek kot mejaša. Prosilca z navedeno odločbo GURS tudi razpolagata (razvidno iz načina vročanja odločbe). IP je organ pozval, naj pošlje dopis, s katerim je pri Geostroki naročil odmero cest. Organ je dne 26. 4. 2016 IP posredoval elektronsko sporočilo z dne 1. 4. 2015, s katerim je javna uslužbenka zaposlena pri organu, Geostroko prosila za ponudbo za odmero cest. Organ je ponudbo sprejel z naročilnico št. N-000253/2015 z dne 15. 4. 2015.Iz, v elektronski pošti priložene skice Ložnica.jpg,  je razvidno, zakaj je bila v postopek odmere vključena tudi parcela parc. št. 438 k.o. 996 – ker meji na parcelo, ki meji na nekategorizirano cesto, za katero je organ želel opraviti odmero – v postopek odmere pa se v skladu z zakonom vključi tudi vse mejaše.Iz same gole vsebine navedenih dokumentov (elektronske pošte organa, skice odmere) sicer ni razvidno, da je organ želel odmeriti parc. št. 438 k.o. 996, vendar ker parcela parc. št. 438 meji na parcele, ki so predmet odmere, ki jo je naročil organ, je bilo potrebno v postopek v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US in 79/12 – odl. US) vključiti tudi vse lastnike mejnih parcel. Tako je Geostroka, ki je izvajala postopek parcelacije, v postopek po uradni dolžnosti pritegnila tudi lastnike parcele št. 438 k.o. 996. Vseh lastnikov oziroma mejašev pa Geostroka ni vabila z istim vabilom, ker vseh meritev, ki so bili potrebni za parcelacijo in odmero, ki jo je naročil organ, Geostroka, kot je razvidno iz vabil 050-2015/VI in 050-2015/1, ni izvajala ob isti uri. IP je torej ugotovil, da se je postopek odmere, v katero je bila kot mejna parcela vključena tudi parc. št. 438 k.o. 996, začel na podlagi:-       naročilnice organa št. N-000253/2015 z dne 15. 4. 2015,-       zaprosila za ponudbo z dne 1. 4. 2015 s skico želene odmere (Ložnica.jpg).Glede podatkov o višini in načinu plačila za odkup parcele parc. št. 438 ko. 996, organ ne razpolaga z nobenimi dokumenti, saj parcelacija niti ni bila končana, niti se lastnika z njo, kot izhaja iz zgoraj omenjene odločbe GURS, nista strinjala. IP je vpogledal še v informacijski sistem Zemljiške knjige in ugotovil, da na dan 5. 5. 2016 za parc. št. 438 k.o. Žalec ni nobene zaznambe ali plombe npr. glede spremembe lastninske pravice – da bi npr. organ odkupil to parcelo ali zaznamba nove parcelacije.IP glede na navedbe v zgoraj navedeni odločbi GURS in glede na podatke, ki izhajajo iz zemljiške knjige, nima razloga, da bi dvomil o pojasnilih organa, da z zahtevanimi dokumenti glede odkupa parcele ne razpolaga. IP tudi v pritožbenih navedbah prosilcev ni našel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevani dokumenti pri organu dejansko obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcema namreč ne more posredovati. Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcema posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP je posledično pritožbo prosilcev glede dostopa do dokumentov o višini in načinu plačila za odkup parcele parc. št. 438 ko. 996 zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, saj organ z njimi ne razpolaga.IP je v nadaljevanju presojal, ali naročilnica organa št. N-000253/2015 z dne 15. 4. 2015 in zaprosilo organa za ponudbo za odmero cest z dne 1. 4. 2015 s skico želene odmere (Ložnica.jpg), predstavljata prosto dostopne informacije javnega značaja.IP je vpogledal v navedena dokumenta in ugotovil, da vsebujejo naslednje osebne podatke: -       ime, priimek, izobrazbo, naziv delovnega mesta, stacionarno telefonsko številko, številko mobilnega telefona, številko fax-a, elektronski naslov javne uslužbenke;-       ime, priimek, elektronski naslov posameznikov, ki jim je bilo posredovano zaprosilo za ponudbo za odmero cest.  Glede zgoraj navedenih osebnih podatkov posameznikov, ki jim je bilo posredovano zaprosilo za odmero, IP ugotavlja, da je posameznik na podlagi teh podatkov določljiv, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, saj ni pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, ki bi dopuščala njihovo razkritje oziroma javno dostopnost. Ker v obravnavanem primeru takšne pravne podlage za obdelavo ni, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, pritožba prosilcev pa se v tem delu (glede varovanih osebnih podatkov) kot neutemeljena, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne, kot določa 2. točka izreka te odločbe.Drugačne pravne podlage pa se uporabljajo za osebne podatke javnih uslužbencev (ali funkcionarjev), ki so javni, če gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja ali javne funkcije. Pravna podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov je podana v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Le v primeru elektronskega naslova in številke mobilnega telefona javne uslužbenke ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ker ta podatka nista neposredno povezana z opravljanjem delovnega razmerja (komuniciranje preko elektronske pošte ali mobilnega telefona ni obvezni sestavni del opravljanja delovnega razmerja konkretne javne uslužbenke, pri čemer je bistveno dejstvo, da organ elektronskega naslova in mobilne številke javne uslužbenke ni objavil, kot je objavil npr. njeno stacionarno telefonsko številko ali druge elektronske naslove). Tako stališče je zavzel IP tudi že v odločbi št. 090-59/2009. V tem delu gre torej za varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti. IP je nadalje ugotovil, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) prosilcema mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov na način, da se ne poseže v varovane osebne podatke. V skladu s tem je IP odločil, da mora organ prosilcema posredovati v prvi točki izreka te odločbe navedene dokumente, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke.
IP je po uradni dolžnosti presojal, ali so morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena in 5.a členu ZDIJZ in v predmetnih dokumentih ni zasledil nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilcev delno ugoditi, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo. IP je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati zahtevane informacije, na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem je ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena in glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga) pa je pritožbo prosilcev, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska   pooblaščenka