Prosilec - Inšpektorat RS za notranje zadeve

Datum: 25.04.2016
Številka: 090-82/2016
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Prosilec se je na Informacijskega pooblaščenca pritožil, ker mu je organ za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja zaračunal stroške, med drugim tudi stroške urne postavke dela javnih uslužbencev za izvedbo delnega dostopa na zahtevanih dokumentih. Ob tem je prosilec navedel, da meni, da mu je organ vse informacije dolžan posredovati brezplačno. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilca pravilno opozoril na plačilo stroškov in da mu je stroške zaračunal v skladu z v času vložitve zahteve veljavnim zakonom in podzakonskimi akti. IP mora namreč pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati tudi (še)veljavni stroškovnik organa, opozoril pa je, da se bo z uveljavitvijo novele ZDIJZ-E z 8. 5. 2016 pričela uporabljati tudi nova Uredba, ki posebnih stroškovnikov organov več ne predvideva.Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-82/2016/2Datum: 26. 4. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi …………………….(v nadaljevanju: prosilec) z dne 14. 4. 2016, zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata RS za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-10/2016/6 z dne 1. 4. 2016 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilca se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec je dne 13. 2. 2016 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov, ki se tičejo inšpekcijskih nadzorov, ki so bili opravljeni od leta 2008 do vključno z letom 2014, v elektronski obliki.Organ je prosilcu dne 19. 2. 2016 posredoval dopis št. 090-10/2016/2, s katerim ga je pozval na dopolnitev vloge in ga opozoril na možnost zaračunanja stroškov. Prosilca je opozoril na 17. člen ZDIJZ in ga pozval, da v roku 8 dni dopolni zahtevo tako, da bo vsebovala navedbo organa, ki se mu pošilja, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega morebitnega zastopnika ali pooblaščenca. Organ je prosilca pozval tudi, da se bolj podrobno opredeli glede informacij, s katerimi se želi seznaniti (ali prosilec dejansko želi kopije vseh dokumentov, ki se tičejo inšpekcijskih nadzorov, ki so bili opravljeni od leta 2008 do 2014 oziroma ali želi zgolj kopije zapisnikov, inšpekcijskih nadzorov, ki so bili opravljeni od leta 2008 do leta 2014, kopije upravnih odločb, kopije vseh dokumentov, ki se tičejo inšpekcijskih nadzorov s posameznega delovnega področja organa (npr. detektivi, zasebno varovanje, smučišča, eksploziva, itd..). Ob tem je organ prosilca opozoril, da ima na letni ravni evidentiranih med 400 in 600 inšpekcijskih nadzorov, pri čemer je v vsaki spisovni zadevi, ki je povezana z inšpekcijskim nadzorom, veliko število listin – npr. tudi do 100 in več strani. To bi v primeru zahteve prosilca lahko pomenilo med 5.000 in 10.000 strani dokumentov oziroma različnih listin na letni ravni. Zaradi navedenega je organ prosilca pozval, naj natančno opredeli dokumente, s katerimi se želi seznaniti. Nadalje organ pojasnjuje, da v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju in Pravilnikom o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi hrani zadeve v fizični obliki zgolj 5 let od rešitve zadeve. To pomeni, da prosilcu nekaterih zadev, ki so bile rešene pred več kot petimi leti, ne more posredovati, saj so že bile komisijsko uničene skladno s predmetnimi predpisi. Prav tako organ navaja, da mora skladno s 5. a členom ZDIJZ zavrniti dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, pravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Organ prav tako zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V nekaterih inšpekcijskih zadevah se, po mnenju organa, nahajajo tudi dokumenti, ki so označeni s stopnjami tajnosti ali opredeljeni kot poslovna skrivnost. Organ bo lahko presodil, do katerih dokumentov je prosilec upravičen, šele s skrbnim pregledom posameznih dokumentov v zadevah. Ob tem prosilca opozarja na določbe 34. do 36. člena ZDIJZ, ki urejajo vprašanje stroškov, ki jih organ lahko zaračuna prosilcu. Natančneje postopek in način zaračunavanja oziroma plačila stroškov določa tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Organ je prosilca tudi opozoril, da če v roku 8 dni od prejema poziva zahteve ne bo dopolnil, da bo organ postopal po 19. členu ZDIJZ in zahtevo s sklepom zavrgel.Na poziv organa je prosilec odgovoril dne 27. 2. 2016. V dopolnitvi vloge je navedel, da zahteva:- Poskenirane zapisnike vseh opravljenih inšpekcijskih nadzorov v povezavi z Zakonom o orožju, za leta 2008 – 2015,- Poskenirano vso dokumentacijo (zapisniki, analize, mnenja,..), ki obstaja za potrebe skupine, ki obravnava spremembo zakonodaje na temo strelišč. Prosilec je navedel, da bi dokumente rad prejel v elektronski obliki (izvorne datoteke ali poskenirane dokumente v pdf obliki) na svoj elektronski naslov oz. da bi jih želel posneti na svoj računalnik preko spletne strani ministrstva. Organ je prosilcu dne 9. 3. 2016 posredoval dopis št. 090-10/2016/4, s katerim ga je pozval na plačilo pologa za stroške dostopa do informacij javnega značaja, ki bodo nastali v zvezi z obravnavo njegove zahteve z dne 13. 2. 2016 in dopolnitvijo zahteve z dne 27. 2. 2016. Pojasnil je, da je prosilca v dopisu z dne 19. 2. 2016 opozoril na plačilo stroškov dostopa do informacij javnega značaja, dodatno pa mu je posredoval še Stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja št. 090-8/2013/16, ki je objavljen tudi na spletni strani organa. Ob tem organ navaja, da bo, glede na izjemno kompleksen obseg zahteve prosilca, zbiranje zahtevanih dokumentov zelo zahtevno in obsežno ter povezano z delom več javnih uslužbencev. Gre namreč za celoten fizični pregled zbirke organa za obdobje osmih let, pri čemer je pogosto treba ločiti in odbrati zadeve, ki se nanašajo na konkretno zahtevo prosilca. Kakšen bo dejanski obseg gradiva in koliko časa bo organ za to porabil, je v tej fazi, po mnenju organa, težko oceniti. Izvesti pa bo potrebno naslednje aktivnosti: listinski pregled vseh zadev organa v obdobju osmih let, vsebinski odbir zahtevanih zadev, priprava konkretnih zahtevanih dokumentov iz zadev, pretvorba dokumentov v elektorsko obliko, zaščita osebnih podatkov,…Glede na navedeno je organ prosilca pozval na plačilo stroškov predujma v višini 400 EUR, skladno s 36. členom ZDIJZ. Ob tem je organ še navedel, da gre zgolj za okvirno oceno stroškov, pri pripravi katere je bil upoštevan minimalni potreben čas, minimalno število pregledanih strani,…Konkretni izračun pa bo mogoč šele po tem, ko bo organ dejansko pripravil zahtevane informacije, kar pomeni, da bo lahko končni znesek dejansko še višji. Organ je prosilca tudi opozoril, da v kolikor v navedenem roku ne bo nakazal zahtevanega pologa za stroške, bo organ štel, da je prosilec od zahteve odstopil in s sklepom postopek ustavil.Na poziv za plačilo predujma je prosilec odgovoril v dopisu z dne 15. 3. 2016. Meni, da mu organ za posredovanje informacij lahko zaračuna le morebitne materialne stroške. Po njegovi oceni digitaliziranje dokumenta in posredovanje preko spleta ne predstavlja nobenih dodatnih materialnih stroškov, zato zahteva, da mu organ zahtevane informacije posreduje brezplačno.Ker prosilec v določenem roku ni položil predujma za stroške, je organ dne 1. 4. 2016 izdal sklep št. 090-10/2016-6 in ustavil postopek posredovanja informacij javnega značaja v zvezi z zahtevo prosilca z dne 13. 2. 2016. V sklepu organ povzema potek postopka z zahtevo prosilca ter navaja določbe 34. člena ZDIJZ, v skladu s katerimi lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe je Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo sprejelo Stroškovnik o uporabi informacij javnega značaja št. 090-8/2013/6 z dne 22. 3. 2013, ki velja tudi za organe v sestavi, torej tudi za Inšpektorat RS za notranje zadeve, navedeni stroškovnik pa je tudi objavljen na spletni strani organa. Organ navaja, da je predvidene stroške prosilcu zaračunal v skladu z navedenim stroškovnikom in ker je ocenjena višina presegla 83, 46 EUR, je prosilca poznal na položitev vnaprejšnjega pologa, kot predvideva četrti odstavek 36. člena ZDIJZ in drugi odstavek 20. člena Uredbe. Organ se je v sklepu skliceval tudi na mnenje Ministrstva za javno upravo št. 090-40/2011/2 z dne 20. 5. 2011 in odločbo IP št. 090-228/2015 z dne 27. 11. 2015. Zoper sklep organa št. 090-10/2016/6 z dne 1. 4. 2016 (dalje izpodbijani sklep) je prosilec dne 14. 4. 2016 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo organa, da Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja omogoča zaračunavanje nematerialnih stroškov. Meni, da uredba v nobenem primeru ne more zaračunavati stvari, ki jih zakon ne predvidi. Zakon predvideva le zaračunavanje materialnih stroškov, in nobenih drugih stroškov. Navaja tudi, da je Vlada RS pred časom celo poskušala podati predlog dopolnitve zakona, kjer bi bilo možno zaračunavanje tudi za delo uslužbencev, vendar je bil predlog zaradi pritiska javnosti večer pred glasovanjem umaknjen. Prosilec zato ponovno zahteva, da mu organ vse zahtevane informacije posreduje v elektronski obliki, brezplačno. Zahtevani dokumenti so po njegovem ključni za transparentno delovanje organa, saj je trenutno v zelo netransparentnem postopku priprave predlog spremembe Zakona o orožju. Ti dokumenti so, kot navaja prosilec, edini vir, kjer lahko prosilec preveri navedbe, ki jih organ navaja pri opravičevanju predlaganih sprememb.Pritožbo prosilca je organ, z dopisom št. 090-10/2016/9 z dne 15. 4. 2016, dne 19. 4. 2016 posredoval v odločanje IP. Navaja, da je pritožbo prosilca preizkusil in ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Ob tem še dodaja, da je do višine predujma - zneska 400 EUR prišel tako, da je upošteval dejstvo, da je bilo od leta 2008 do leta 2015 na področju Zakona o orožju izdanih okoli 400 zapisnikov, en zapisnik pa ima povprečno 3 strani. Navedeno pomeni, da bi moral organ pregledati 1200 strani dokumentacije. Pri izračunu je organ upošteval 1000 strani, kar pomeni, upoštevaje 13. točko Stroškovnika o posredovanju informacij javnega značaja št. 090-8/2013/16 z dne 22. 3. 2013 (dalje stroškovnik) 1000 strani po 0,08 EUR, torej 80 EUR, in upoštevaje 18. točko stroškovnika 16,66 ur javnega uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe za pripravo konkretnih zahtevanih dokumentov iz zadev, pretvorba iz fizične v elektronsko obliko, zaščito osebnih podatkov (pri čemer je bil upoštevan čas med 45 sekund do 1,5 min na eno stran, ni pa bil posebej upoštevan dejanski čas iskanja zadev po zbirki dokumentarnega sistema, torej 326,83 EUR. Skupaj tako ocenjeni stroški znašajo 406,83 EUR. Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru je sporno, ali je organ prosilcu upravičeno določil predujem za plačilo stroškov dostopa do informacije javnega značaja in ali je upravičeno določil višino predujma – 400 EUR, ki bi ga moral založiti prosilec. IP primarno ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam prosilca, da bi mu moral organ v celoti brezplačno posredovati zahtevane informacije, ker z njihovim posredovanjem organu ne bi nastali nobeni materialni stroški. Kot je organ prosilcu pojasnil v dopisu z dne 9. 3. 2016, št. 090-10/2016/4, se zahtevano gradivo v pretežni meri hrani v fizični obliki, za obravnavo zahteve prosilca (ki je dokumente zahteval v elektronski obliki), bi organ torej moral vse zahtevano gradivo najprej fizično pregledati, izdelati fizično kopijo, na kateri bi izvedel delni dostop (prekritje varovanih podatkov) ter tako pripravljeno fizično gradivo še digitalizirati (oz. skenirati) in torej izdelati še elektronsko kopijo zahtevanih dokumentov, preden bi dokumente posredoval prosilcu na način, kot jih je ta zahteval. Pri obravnavi zahteve prosilca z dne 13. 2. 2016 bi torej nedvomno nastali stroški kopij, ki jih organ lahko zaračuna prosilcu. Se pa postavlja vprašanje, ali lahko organ prosilcu poleg stroškov kopij zaračuna tudi druge stroške in v kakšni višini.Glede na določbe veljavne zakonodaje ni dvoma, da lahko organ, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ, prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Ob tem je treba upoštevati tudi prvi odstavek 35. člena ZDIJZ, ki določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena ZDIJZ.Nadalje IP opozarja, da je Vlada RS z novo Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016, dalje nova Uredba) v skladu s 35. členom ZDIJZ predpisala enotna pravila za zaračunavanje stroškov in enotni stroškovnik, vendar se predmetna uredba začne uporabljati šele 8. 5. 2016. IP je kot pritožbeni organ ob tem vezan na uporabo predpisov, ki so veljali v času odločanja organa na prvi stopnji. V času vložitve zahteve prosilca (na dan 13. 2. 2016) in v času izdaje izpodbijanega sklepa (na dan 1. 4. 2015) se je za odločanje o stroških dostopa do informacij javnega značaja uporabljala Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba), ki v 19. členu predpisuje okvirni cenik oziroma najvišje cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Poleg tega pa je lahko vsak posamezni organ, v skladu s 3. odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem ceniku, pridobil svoj stroškovnik, ki ga je moralo potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je bil organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede sprejema, potrditve in objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morajo biti podane kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov. IP je ugotovil, da je organ v obravnavanem primeru zadostil zakonski predpostavki glede objave stroškovnika, saj je v katalogu informacij javnega značaja na svoji spletni strani objavil Stroškovnik za posredovanje informacij javnega značaja, št. 090-8/2013/16 z dne 22. 3. 2013, ki ga je sprejel takratni minister za notranje zadeve in javno upravo, predmetni stroškovnik pa je organ tudi posredoval prosilcu v dopisu z dne 9. 3. 2016. Prav tako je IP ugotovil, da je organ prosilca predhodno opozoril na plačilo stroškov, in sicer v dopisu z dne 19. 2. 2016, torej še preden ga je pozval k plačilu predujma dne 9. 3. 2016. Ker je IP na podlagi navedenega zaključil, da je organ zadostil zahtevam glede sprejema, potrditve in objave stroškovnika, je v nadaljevanju opravil vsebinsko presojo, ali je organ predvidel razumne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, s tem, ko je prosilcu zaračunal predujem v višini 400 EUR. Organ lahko na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije, če se zahteva prosilca nanaša na informacije večjega obsega, in na tej podlagi Uredba v drugem odstavku 20. člena določa, da lahko organ od prosilca zahteva vnaprejšnji polog, če ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV). Navedena določba Uredbe še pravi, da organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek, če polog presega dejanske materialne stroške, in da prosilec plača razliko ob prejemu zahtevanih informacij na podlagi izdanega računa, iz katerega mora biti razvidna specifikacija, če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa. V skladu s tretjim odstavkom 20. člena Uredbe lahko organ določi, da mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka za položitev predujma.Polog oziroma predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oziroma posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), če je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. ZDIJZ posebej ne predvideva pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pripelje, zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij, do smiselne uporabe tretjega odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi vsega navedenega dovoljena pritožba na IP.Kot izhaja iz pojasnila organa z dne 15. 4. 2016, je organ pri izračunu zneska predujma upošteval minimalni obseg zahtevanih dokumentov (1000 strani), pri čemer je prosilcu za eno stran A4 pretvorbe iz fizične oblike v elektronsko obliko zaračunaval 0,08 EUR, kar je v skladu s 13. točko stroškovnika, in znese za kopije 80 EUR. Nadalje je organ prosilcu zaračunal tudi 16,66 ur javnega uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe za pripravo konkretnih zahtevanih dokumentov iz zadev, pretvorba iz fizične v elektronsko obliko, zaščito osebnih podatkov. Pri tem je organ upošteval čas med 45 sekund do 1,5 min na eno stran A4, ni pa bil posebej upoštevan dejanski čas iskanja zadev po zbirki dokumentarnega sistema. Stroške za to je organ zaračunal po 18. točki stroškovnika, ki določa, da je cena 1 ure odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe 19,61 EUR, skupaj torej ta del znaša 326,83 EUR. Skupni ocenjeni stroški torej znašajo 406,83 EUR (organ pa je prosilcu določil predujem v višini 400 EUR). Ob tem IP ocenjuje, da organ glede na oceno obsega zahtevanih dokumentov (več kot 1000 strani) in dolžnost izvedbe delnega dostopa (obveznost prekritja varovanih osebnih in drugih varovanih podatkov) ni podal očitno nerazumne ocene glede časa, ki bi ga potreboval za pripravo ene strani A4. Upoštevan čas 45 sekund do 1,5 min na stran A4 je tako po mnenju IP sorazmeren, pri čemer je treba pritrditi tudi ugotovitvi organa, da bi presojo zahtevanih dokumentov morala opraviti oseba s VII. stopnjo izobrazbe, saj gre za vsebinsko kompleksne dokumente iz inšpekcijskih zadev, ki jih je - z namenom delnega dostopa in zavarovanja morebitnih zakonskih izjem - pred posredovanjem prosilcu treba tudi temeljito vsebinsko preučiti. IP je tako ugotovil, da je organ prosilcu pravilno zaračunal predujem na podlagi (še) veljavnih določil zakona in podzakonskih predpisov (Uredbe in stroškovnika).IP ob tem sicer pritrjuje prosilcu, da ZDIJZ v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, posebej ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov urnih postavk dela, pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. IP na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in »preskočijo« nezakonit podzakonski predpis. IP mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati tudi (še)veljavni stroškovnik organa, opozarja pa, da se bo z uveljavitvijo novele ZDIJZ-E z 8. 5. 2016 pričela uporabljati tudi nova Uredba, ki posebnih stroškovnikov organov več ne predvideva.Ob upoštevanju vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ v konkretnem primeru od prosilca pravilno zahteval plačilo predujma in, ker ta ni bil založen, pravilno izdal sklep o ustavitvi postopka. Iz tega razloga je treba pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Inšpektorat RS za notranje zadeve

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE