+-Datum: 30.05.2016 Številka: 090-81/2016 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumenta, v katerem so opredeljene dimnikarske dajatve, ki so pogoj za podaljšanje dimnikarskih koncesij in iz katerega je razvidno, kako visoke so te dajatve. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevan dokument ne izpolnjuje vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organ namreč z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj sedanja ureditev koncesijskega sistema na področju dimnikarske dejavnosti ne predvideva in določa koncesnin. IP je pritožbo zavrnil, saj organ prosilcu ne more posredovati dokumentov, ki ne obstajajo.ODLOČBA:Številka: 090-81/2016/4Datum: 31. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-38/2016/4 z dne 31. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-38/2016/4 z dne 31. 3. 2016, se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je z vlogo z dne 18. 1. 2016 in 17. 2. 2016 zahteval dokument, v katerem so opredeljene dimnikarske dajatve, ki so pogoj za podaljšanje dimnikarskih koncesij in iz katerega je razvidno, kako visoke so te dajatve, ter informacijo, kako bodo lastniki malih kurilnih naprav obveščeni, komu koncesije niso bile podaljšane. Organ je, po predhodno vodenem pritožbenem postopku zaradi molka organa, prosilcu z dopisom št. 090-38/2016/4 z dne 28. 3. 2016 posredoval napotilo na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 102/15), v katerem so opredeljene dimnikarske koncesije (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-4085) ter na povezavo http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/dimnikarska_dejavnost/dimnikarska_obmocja.pdf, kjer je objavljen dokument Seznam dimnikarskih območij in koncesionarjev, s katerim organ obvešča lastnike malih kurilnih naprav o (ne)podaljšanih koncesijah. Dne 31. 3. 2016 je organ izdal še odločbo št. 090-38/2016/4 in zavrnil zahtevo za posredovanje dokumenta, v katerem so opredeljene koncesijske dajatve iz dejavnosti izvajanja dimnikarske službe in iz katerega je razvidno, kako visoke so te dajatve. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, saj v resnici ne gre za koncesijske dajatve, ker v primeru izvajanja dimnikarskih storitev koncesionarji državi ne plačujejo koncesijskih dajatev. Prosilec je pravočasno vložil pritožbo in navedel, da je obrazložitev organa v izpodbijani odločbi, da ne gre za koncesijske dajatve, ker v primeru izvajanja dimnikarskih storitev koncesionarji državi ne plačujejo koncesijskih dajatev, v nasprotju z zapisom v informaciji o sprejemu zakona o spremembah Zakona o varstvu okolja, št. 007-477/2015 z dne 23. 12. 2016 (letnica je najbrž narobe zapisana). V navedenem dokumentu je v drugi točki nedvoumno zapisano "Vlagatelj zahteve mora imeti poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve vključno s koncesijskimi dajatvami…". Prosilec se sprašuje, katera trditev je veljavna oz., ali gre za namerno zavajanje javnosti. Nadalje navaja, da ne zdrži pravne presoje navedba organa, da v kolikor določenih podatkov ne vodijo, jih prosilcem ni treba posredovati. Obstaja upravičen dvom, da trditev v odločbi ni točna, saj so dimnikarji pred prenosom njihove dejavnosti iz občinskega nivoja na organ (leta 2004) občinam plačevali koncesnine. V kolikor drži trditev iz obrazložitve, potem je to skrajno negospodarno in nerazumljivo, saj so cene dimnikarskih storitev oderuško visoke. Prosilec navaja še druga nestrinjanja z ureditvijo dimnikarske dejavnosti v državi. Glede obveščanja javnosti o koncesionarjih pa prosilec meni, da organ mora imeti izdelano proceduro, kako obveščati javnost, saj gre za javno ustanovo. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopisom št. 090-38/2016/5, z dne 8. 4. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V zvezi s pritožbenimi navedbami je pojasnil, da ni izdal samo zavrnilne odločbe. Prosilcu je posredoval tudi napotilo na javno dostopne zahtevane informacije. V delu, kjer se prosilec ne strinja z zavrnitvijo zahteve, pa organ meni, da je pritožba neutemeljena. Koncesijska dajatev se v sistemu gospodarske javne službe dimnikarskih storitev ne plačuje. V vsakem konkretnem (individualnem) postopku se presoja, ali ima vlagatelj zahteve za ustrezno pravico iz koncesijskega razmerja poravnane davke, prispevke in druge dajatve, med drugim take, ki so koncesijske narave, v kolikor seveda ima kakšno drugo koncesijo z obveznostjo plačila te dajatve. IP je organ pozval, naj mu posreduje zahtevane dokumente in dodatna pojasnila, ki zadevajo predmet pritožbe. Organ je dne 17. 5. 2016 ponovno navedel, da koncesionarji za opravljanje gospodarske javne službe opravljanja storitev dimnikarske službe ne plačujejo nobene koncesijske dajatve iz dejavnosti izvajanja dimnikarske službe. Torej zahtevani dokumenti v zvezi s koncesninami ne obstajajo. Glede zahtevane informacije o načinu obveščanja lastnikov malih kurilnih naprav pa je navedel, da jih obvešča preko v odločbi že navedenega seznama. Tudi v prihodnje se bo o vseh spremembah koncesionarjev izvajal enak način obveščanja. Pritožba ni utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbe izhaja, da je predmet tega pritožbenega postopka presoja, ali organ razpolaga z dokumentom, v katerem so opredeljene koncesijske dajatve iz dejavnosti izvajanja dimnikarske službe in iz katerega je razvidno, kako visoke so te dajatve ter dokumentom, iz katerega izhaja, kako so lastniki malih kurilnih naprav obveščeni, komu niso podaljšane koncesije za opravljanje gospodarske javne službe opravljanja storitev dimnikarske službe. Ker je organ zahtevo zavrnil iz razpolaga neobstoja informacij, je IP primarno ugotavljal, ali zahtevana informacija izpolnjuje vse elemente informacije javnega značaja predvsem, ali se zahtevani dokumenti nahajajo v materializirani obliki. V skladu z definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.Iz zahteve in pritožbe prosilca je razvidno, da prosilec pričakuje, da bi organ moral razpolagati z dokumentom, v katerem so opredeljene koncesijske dajatve iz dejavnosti izvajanja dimnikarske službe in iz katerega je razvidno, kako visoke so te dajatve. Glede na zahtevo prosilca bo IP najprej ugotovil ureditev koncesijskega sistema izvajanja dimnikarske službe predvsem, ali koncesionarji za opravljanje storitev dimnikarske javne službe plačujejo koncesijsko dajatev iz dejavnosti izvajanja dimnikarske službe. Na podlagi navedenih ugotovitev bo razvidno, s katerimi od zahtevanih informacij bi naj organ razpolagal in, ali je organ zahtevo utemeljeno zavrnil iz razloga neobstoja informacij. Na podlagi določbe 148. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16; v nadaljevanju ZVO-1), ki dimnikarsko službo določa kot državno javno službo, je bila sprejeta Uredba o dimnikarski službi[1] (v nadaljevanju Uredba). Uredba določa, da se dimnikarska služba izvaja v obliki koncesije, v okviru katere za posamezno dimnikarsko območje pridobi izvajalec izključno pravico. V Republiki Sloveniji so bile za vsa dimnikarska območja podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe v skladu z zakoni in veljavnimi predpisi. Koncesije podeljuje Vlada RS, koncesijsko pogodbo pa po pooblastilu vlade sklene minister, pristojen za varstvo okolja. Obstoječ koncesijski sistem velja od leta 2004 (prej lokalna gospodarska javna služba) in bo veljal do 31. 12. 2016, ko bi se dimnikarska dejavnost prenehala izvajati kot obvezna državna gospodarska javna služba.V skladu s 4. točko 10. člena Uredbe mora imeti koncesionar za opravljanje gospodarske javne službe opravljanja storitev dimnikarske službe med drugim poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami. Za dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja mora koncesionar priložiti originalno potrdilo pristojnega davčnega organa ali izpolnjen obrazec za pridobitev podatkov o plačilu davkov oziroma prispevkov za socialno varnost. IP je po pregledu zakonodaje, ki ureja dimnikarsko dejavnost in navedb organa ugotovil, da sedanja ureditev koncesijskega sistema ne predvideva in določa koncesnin. Povedano drugače, koncesionarji za opravljanje gospodarske javne službe opravljanja storitev dimnikarske službe državi ali občini ne plačujejo nobene koncesijske dajatve za opravljanje te dejavnosti. Pri vsakem vlagatelju zahteve za pridobitev pravice iz koncesijskega razmerja se preverja, ali ima vlagatelj zahteve poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, med drugim tudi take, ki so koncesijske narave. Kot slednje je uredbodajalec predvideval dajatve iz kateregakoli koncesijskega razmerja, v kolikor seveda vlagatelj ima še kakšno koncesijo. V tem delu torej ne gre za koncesijsko dajatev iz opravljanja dimnikarske dejavnosti.Glede načina obveščanja lastnikov malih kurilnih naprav o podeljenih koncesijah je IP ugotovil, da organ ažurno vodi Seznam dimnikarskih območij in koncesionarjev, ki je prosto dostopen na spletni strani organa na povezavi http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/dimnikarska_dejavnost/dimnikarska_obmocja.pdf. Organ je v tem delu postopka ravnal pravilno in prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, posredoval napotilo na javno dostopno zahtevano informacijo. Na podlagi navedb organa in področne zakonodaje, ki ne določa načina obveščanja lastnikov malih kurilnih naprav o podeljenih koncesijah, je IP ugotovil, da organ z drugimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je glede na pravno ureditev dimnikarske dejavnosti, po pregledu objavljenih informacij na spletni strani organa in na podlagi navedb organa z dne 8. 4. 2016 in 17. 5. 2016 ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, v katerem so opredeljene koncesijske dajatve iz dejavnosti izvajanja dimnikarske službe in iz katerega je razvidno, kako visoke so te dajatve. Ker koncesijske dajatve za izvajanje dimnikarske dejavnosti v veljavni zakonodaji niso določene, organ posledično z zahtevanimi dokumenti ne more razpolagati. Prav tako organ ne razpolaga z drugim dokumentom, iz katerega izhaja, kako so lastniki malih kurilnih naprav obveščeni, komu niso podaljšane koncesije za opravljanje gospodarske javne službe opravljanja storitev dimnikarske službe, kot tistim, na katerega je prosilca že napotil. IP poudarja, da nima razloga dvomiti v navedbe organa, da ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot tistim, ki je javno in prosto dostopen na spletni strani organa. Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, to pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Poudariti je treba tudi, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje informacije, s katerim v materializirani obliki ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi informacije, ki so predmet zahteve. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Glede na navedeno je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi moral organ, tudi če določenih podatkov ne vodi, prosilcu zahtevane informacije posredovati. IP ponovno poudarja, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa.IP se v skladu s svojimi pristojnostmi tudi ne more in ne sme izreči oz. opredeliti do pritožbenih navedb glede ravnanja uradne osebe organ. Prav tako IP v skladu z načelom zakonitosti ne sme in ne more ukrepati v smislu vplivanja na delo organa oz. uradnih oseb in prisile uradne osebe do opravičila za svoje delo, oz. da organ javno prekliče dano javno izjavo, objavi popravek in se opraviči javnosti in prosilcu osebno oz., da se predstavnici Direktorata za okolje in prostor zaradi namernega zavajanja javnosti prepove nastopanje v javnosti. Ker organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga, to pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Monika Voga, univ. dipl. prav., svetovalka IPInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1] Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08, 94/13 in 106/15).
