Prosilec - Občina Bled

Datum: 18.05.2016
Številka: 090-77/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval oceno vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka in pojasnilo, ali bo organ ta les odprodal ali ne. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prav tako prosilcu, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan odgovarjati na vprašanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v času odločanja z zahtevanim dokumentom še ni razpolagal, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:Številka: 090-77/2016/9Datum: 19. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, 117/06–ZDavP-2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/14-ZDIJZ-D, 19/15–odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2016 z dne 6. 4. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O

Pritožba prosilca zoper odločbo Občine Bled, št. 090-9/2016 z dne 6. 4. 2016, se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 20. 2. 2016 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval vpogled v oceno vrednosti posekanega lesa, ki že nekaj časa leži na travniku pred hangerji v Mali Zaki ter odgovor, kaj bo organ naredil z lesom oz. ali ga bo organ odprodal ali ne. Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-9/2016 z dne 6. 4. 2016, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da prosilec zahteva pojasnila in odgovore, pri čemer organ po ZDIJZ prosilcu ni dolžan podajati odgovorov na zastavljena vprašanja. Prav tako organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih zahteva prosilec. Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na vpogled v oceno vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled–Zaka, pa organ navaja, da tudi s tovrstnim dokumentom ne razpolaga.Zoper odločbo organa je prosilec dne 8. 4. 2016 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, saj je prepričan, da organ z zahtevnimi dokumenti razpolaga. Dodatno prosilec zahteva še vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na posekan les na Viščah, v pogodbo s podjetjem, ki je za organ izvedlo sekanje dreves ter v pogodbo s podjetjem, ki je ta les odpeljalo. V dokumentih mora biti, po navedbah prosilca, jasno navedeno, kam ga je to podjetje odpeljalo in koliko kubikov. Dodatno prosilec zahteva še vpogled v vse račune, ki so jih ta podjetja izstavila organu.IP je dne 12. 4. 2016 prejel dopis organa št. 090-9/2016 z dne 11. 4. 2016, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.V elektronskem sporočilu z dne 19. 4. 2016 je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja organa IP pojasnila, da je obstoj t.i. ocene vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka preverila tudi pri g. …, ki dela na predmetnem področju. Dne 18. 4. 2016 ji je g. … posredoval elektronsko sporočilo podjetja Megales d.o.o. z dne 12. 4. 2016, v katerem je podjetje Megales d.o.o. organu posredovalo prevzemnico št. 1602161 za les, prevzet na lokaciji Bled-Zaka. Na podlagi omenjene prevzemnice je organ podjetju Megales d.o.o., ki je torej odkupil posekan les na lokaciji Bled-Zaka, naknadno izdal račun za plačilo kupnine. Elektronsko sporočilo in prevzemnica podjetja Megales d.o.o. je priloga elektronskega sporočila. Dodatno je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja organa v elektronskem sporočilu z dne 13. 5. 2016 IP še pojasnila, da je pri g. … še enkrat preverila morebitni obstoj zahtevanih dokumentov, pri čemer je od g. … prejela pojasnilo, da je prevzemnica podjetja Megales d.o.o. št. 1602161, katero je organ po elektronski pošti prejel dne 12. 4. 2016, edini dokument, ki predstavlja t.i. oceno vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka. Dodatno je g. … še pojasnil, da je dogovor o odkupu lesa s podjetjem Megales d.o.o. potekal ustno, torej dokument, iz katerega bi izhajal dogovor o odkupu posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka, pri organu ne obstaja oz. organ z njim ne razpolaga. V konkretnem primeru gre namreč za les, ki ga je napadel lubadar, zaradi česar je povpraševanje po odkupu lesa zelo majhno. Poizvedba o morebitnem odkupu lesa na lokaciji Bled-Zaka je bila tako izvedena telefonsko, prav tako je bil telefonsko dogovorjen njegov odkup. Pritožba ni utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Ker se je organ skliceval na to, da zahtevana dokumentacija ne obstaja in ker pritožba prosilca izhaja iz domneve, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oz., ali organ z njimi razpolaga.Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prav tako niso dolžni informacij zbirati, pridobivati od drugih, obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z zahtevano informacijo. ZDIJZ torej ne varuje dostopa do informacij, ki bodo oz., ki bi lahko šele nastale.V obravnavanem primeru je prosilec zahteval oceno vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled–Zaka in podatek o tem, kaj se bo zgodilo s posekanim lesom, torej ali ga bo organ odprodal ali ne.V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je podjetje Megales d.o.o., ki je odkupilo posekan les na lokaciji Bled–Zaka, organu dne 12. 4. 2016, po elektronski pošti, posredovalo prevzemnico št. 1602161, iz katere izhaja vrednost njegovega odkupa oz. predstavlja t.i. oceno vrednosti posekanega/prevzetega lesa na lokaciji Bled-Zaka, ki je predmet zahteve prosilca. V tem delu se zastavlja vprašanje, ali je organ v času odločanja o zahtevi prosilca z dne 20. 2. 2016 razpolagal z zahtevano informacijo ali ne.Kot določa 4. odstavek 27. člena ZDIJZ, se postopek s pritožbo v zadevi, kot je obravnavana, izvaja po določbah ZUP. Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, pa izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. To je še zlasti jasno razvidno iz določbe 3. odstavka 238. člena ZUP, ki ureja pogoje, pod katerimi lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze: izrecno namreč določa, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Ob upoštevanju, da organ druge stopnje prvostopenjsko odločbo v pogledu pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja preizkusi v okviru pritožbenih navedb (247. člen ZUP), je s tem jasno vezan na dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe. To pravilo pa je mogoče razbrati tudi iz ostalih določb ZUP o odločanju drugostopenjskega organa o pritožbi, tudi iz (prvega odstavka) 251. člena ZUP.Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da lahko pritožbeni organ v postopku odločanja o pritožbi odloča le na podlagi tistih dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji, saj so le slednja organu znana in jih organ pri svoji odločitvi lahko upošteva. Takšno pravilo je tudi logično, saj drugostopenjski organ, ko odloča o pritožbi, presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbi I U 989/2014-31 z dne 20. 5. 2015, ki je dostopna na sledeči povezavi: http://url.sio.si/p4a.V skladu z 248. členom ZUP organ druge stopnje pritožbo zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. V skladu z navedeno določbo je IP v nadaljevanju moral preveriti, ali je dokument, ki ga prosilec zahteva (t.j. ocena vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka), v času do izdaje odločbe organa prve stopnje obstajal in ali je bila izpodbijana odločba posledično pravilna in na zakonu utemeljena.IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila izpodbijana odločba organa izdana dne 6. 4. 2016, v obrazložitvi odločbe pa organ navaja, da s t.i. oceno vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled–Zaka ne razpolaga. V pritožbenem postopku je, kot že navedeno, IP ugotovil, da je podjetje Megales d.o.o., ki je odkupilo posekan les na lokaciji Bled–Zaka, organu dne 12. 4. 2016, po elektronski pošti, posredovalo prevzemnico št. 1602161, ki predstavlja t.i. oceno vrednosti posekanega/prevzetega lesa na lokaciji Bled-Zaka in na podlagi katere je organ odkupovalcu lesa naknadno izdal tudi račun za plačilo kupnine. Kot dokaz je organ IP v času vodenja pritožbenega postopka posredoval elektronsko sporočilo podjetja Megales d.o.o., ki je izvedlo prevzem in odkup posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka, in iz katerega izhaja, da je bila ocena vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka narejena in organu posredovana po že izdani izpodbijani odločbi organa, kar pomeni, da organ v času odločanja na prvi stopnji z zahtevanim dokumentom oz. s t.i. oceno vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled–Zaka ni razpolagal. Na podlagi navedenega in na podlagi predloženih dokazov IP zaključuje, da organ z dokumentom (t.j. ocena vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka), katerega obstoj zatrjuje prosilec, v času izdaje izpodbijane odločbe dejansko ni razpolagal.Ker organ s t.i. oceno vrednosti posekanega lesa na lokaciji Bled-Zaka v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Seveda pa lahko predmetni dokument, ki je, kot že navedeno, nastal po že sprejeti odločitvi organa z dne 6. 4. 2016, prosilec ponovno kadarkoli zahteva, z novo zahtevo po ZDIJZ. Glede zahteve prosilca po pojasnilu oz. odgovoru, kaj bo organ naredil s posekanim lesom oz. ali ga bo organ odprodal ali ne, pa IP pojasnjuje, da organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem pripravljati odgovorov na vprašanja in podajati pojasnil, razen takrat, ko ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje dokument. IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Kot je pojasnil organ v elektronskem sporočilu z dne 16. 5. 2016 dokument, iz katerega bi izhajal podatek, kaj se bo zgodilo s posekanim lesom na lokaciji Bled-Zaka ne obstaja, saj je bil dogovor o odkupu lesa s podjetjem Megales d.o.o. sklenjen ustno, preko telefonskega pogovora. Edini dokument, iz katerega izhaja, kar se bo oz. se je zgodilo s posekanim lesom na lokaciji Bled-Zaka, torej da je posekan les na dotični lokaciji prevzelo in odkupilo določeno podjetje, je prevzemnica podjetja Megales d.o.o., št. 1602161, s katero pa, kot že zgoraj navedeno in ugotovljeno, organ v času odločanja o zahtevi prosilca z dne 20. 2. 2016 ni razpolagal.Glede nove zahteve prosilca, ki jo navaja v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, in sicer zahteva vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na posekan les na Viščah, v pogodbo s podjetjem, ki je za organ izvedlo sekanje dreves, v pogodbo s podjetjem, ki je odpeljalo posekan les (pri čemer mora biti iz dokumentov razvidno, kam ga je to podjetje odpeljalo in koliko kubikov) ter v vse račune, ki so jih ta podjetja izstavila organu, pa IP pojasnjuje, da gre za novo zahtevo prosilca, katere vsebina ni predmet konkretnega pritožbenega postopka oz. ni bila predmet zahteve prosilca z dne 20. 2. 2016, zato se IP v konkretnem pritožbenem postopku do nje ne more in niti ne sme opredeliti. Jo je pa dolžan obravnavati organ, in sicer kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, na kar je IP organ že opozoril v telefonskem pogovoru z dne 18. 4. 2016.Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP o pritožbi prosilca z dne 8. 4. 2016 odločil tako, da je pritožbo zavrnil in v obrazložitvi podal tudi razloge za neutemeljenost pritožbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - UPB5, s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka

Prosilec - Občina Bled

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE