Si.mobil d.d. - Javna agencija RS za varstvo konkurence
+ -Številka: 090-75/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatek, ali je organ seznanjen s koncentracijo dveh podjetij in ali v zvezi s tem vodi kakšen uraden postopek. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj z dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v času odločanja o zahtevi prosilca ni razpolagal z dokumentom o priglasitvi koncentracije dveh podjetij, saj iz javno dostopnih podatkov na spletu izhaja, da sta podjetji koncentracijo priglasili šele po tem, ko je organ o zahtevi prosilca že odločil. IP je zato pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-75/2016/2Datum: 16. 5. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … Si.mobil d. d., Šmartinska cesta 134 b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 4. 2016, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2016-5 z dne 23. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 4. 4. 2016 zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, št. 090-5/2016-5 z dne 23. 3. 2016, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 11. 3. 2016 na organ naslovil dopis, v katerem je v skladu z ZDIJZ želel po elektronski pošti prejeti informacijo, če je organ seznanjen s koncentracijo podjetij Telemach d. o. o. in Maxtel d. o. o. in če v zvezi s tem pri organu poteka kakšen uraden postopek. Enak dopis je prosilec na organ naslovil dne 21. 3. 2016. Organ je prosilcu dne 21. 3. 2016 posredoval dopis, v katerem ga je seznanil, da se seznam priglašenih koncentracij nahaja na spletni strani organa, kjer so objavljeni vsi že zaključeni postopki presoj koncentracij ter tudi vsi tekoči postopki presoj koncentracij, za objavo katerih je organ pridobil soglasje priglasitelja. Več informacij o posameznih postopkih pa organ, zaradi interesa samih postopkov, ne more podati. Organ je še navedel, da v primeru, da prosilec vztraja pri obravnavanju njegove zahteve v skladu z ZDIJZ, da o tem obvesti organ. Prosilec je z dopisom z dne 22. 3. 2016 organ obvestil, da vztraja pri tem, da se njegova zahteva obravnava po ZDIJZ in da organ čim prej izda ustrezno odločbo. Prosilec je še navedel, da je seznanjenost drugih udeležencev s priglasitvijo oz. obravnavo koncentracije, predpogoj za zagotavljanje skladnosti koncentracij s pravili konkurence. Slednje je še posebej pomembno na trgu elektronskih komunikacij. Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-5/2016-5 z dne 23. 3. 2016, in sicer je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v postopku ugotovil, da se zahteva nanaša na delovno področje organa, vendar se informacija ne nahaja v materializirani obliki, zato ni izpolnjen eden od treh obveznih pogojev za opredelitev informacije javnega značaja. Organ ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, zato je zahtevo v celoti zavrnil. Zoper odločitev organa se je prosilec pravočasno pritožil, in sicer je v pritožbi z dne 4. 4. 2016 navedel, da je organ napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj je informacija, ki jo zahteva materializirana, interes javnosti za seznanitev s tekom postopka koncentracije je posebej velik, organ je o tem sprejel celo poseben Pravilnik in praksa organa je, da javnost seznanja s tem, ali določen postopek koncentracije teče ali ne. Prosilec je navedel, da je trditev organa, da informacija ni materializirana, sprenevedanje. Organ mora voditi upravne postopke v obliki spisov, torej gre za materializirano obliko dokumentov (papirnata oblika ali digitalni spis v aplikaciji Spis Lotus Notes). Informacija, ali organ vodi določen postopek koncentracije, je torej materializiran v evidenci zadev in upravnih postopkov najmanj v digitalni aplikaciji Lotus Notes in je drugačna trditev organa prve stopnje neresnična.Prosilec je pojasnil, da je interes javnosti glede informacije, ali določen postopek teče ali ne, posebej velik. Seznanjenost udeležencev na posameznem upoštevnem trgu s tekom postopka koncentracije je predpostavka, da lahko drugi udeleženci tega trga (konkurenti, kupci, dobavitelji podjetij, ki se združujejo) organ opozorijo na okoliščine, ki so pomembne pri obravnavanju posamezne koncentracije. V konkretnem primeru je potencialno sporna koncentracija posebej občutljiva, saj ima kljub relativno nizkim vrednostim letnih prometov udeleženih subjektov, lahko zelo močne protikonkurenčne posledice na trgu fiksnih omrežij. Prosilcu so znane okoliščine, zelo pomembne za obravnavo koncentracije, ki iz javnih podatkov ne izhajajo, priglasitelju koncentracije pa gotovo ne bo v interesu, da bi jih sam razkril organu. Prosilec je še navedel, da je tudi organ sam ugotovil, da je seznanjenost s tekočimi postopki koncentracij posebej pomembna, saj je dne 3. 4. 2013 sprejel Navodilo o objavljanju podatkov in informacij na spletnih straneh organa v postopkih priglašenih koncentracij. Iz Navodil izhaja, da je organ sprejel posebno obveznost priglasiteljev, da podajo soglasje za objavo informacije o teku posameznega postopka na spletni strani organa. Predpostavka takšne objave je priložitev obrazca o soglasju za objavo. Morebitno nestrinjanje mora biti obrazloženo, če so razlogi za zavrnitev neutemeljeni, pa organ informacijo o začetem postopku vseeno objavi na spletni strani. Tudi v primeru, da bi priglasitelj uveljavljal izjemo poslovne skrivnosti, bi bil javni interes do te informacije pomembnejši od zasebnega poslovnega interesa. Nesprejemljivo bi bilo namreč delovanje organa, kjer bi ta sam, ločen od poslovnega in družbenega okolja, odločal o pomembnih združitvah največjih podjetij v Republiki Sloveniji. Postopki odločanja o koncentracijah se vodijo zaradi varstva interesa javnosti, tj. potrošnikov. Prosilec je nazadnje še dodal, da je tudi dolgoletna praksa organa, da informacijo o teku postopka razkrije, bodisi z objavo na svoji spletni strani bodisi s tem, da udeležencem trga pošlje vprašalnike, kjer je izrecno navedeno, katero informacijo obravnava.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-5/2016-7 z dne 7. 4. 2016 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob odstopu pritožbe je organ dodatno še navedel, da organ na svoji spletni strani objavlja vse že zaključene postopke presoj koncentracij ter tudi vse tekoče postopke presoj koncentracij, za objavo katerih je organ pridobil soglasje priglasitelja. Organ v primerih utemeljenih razlogov za zavrnitev objave (npr. varstvo poslovne skrivnosti pri nameravani koncentraciji), obvestila o začetem postopku ne objavi na spletni strani organa. Organ pri tem sledi 13.b členu ZPOmK-1, ki predstavlja specialnejšo ureditev v primerjavi z ZDIJZ. Organ pojasnjuje, da lahko že razkritje samega dejstva, ali je bila določena koncentracija priglašena ali ne, privede do razkritja poslovne skrivnosti, zato je organ v predmetni zadevi ravnal tako, kot je razvidno iz spisa te zadeve.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, je pa sporno, ali organ z dokumenti razpolaga in ali se ti nahajajo v materializirani obliki.V konkretnem primeru je iz javno dostopnih podatkov (spletna stan organa: http://www.varstvo-konkurence.si/si/koncentracije_podjetij/priglasene_koncentracije_in_odlocitve/) razvidno, da je bila konkretna koncentracija priglašena dne 15. 4. 2016, torej po tem, ko je prosilec naveden podatek zahteval in po tem, ko je organ o navedeni informaciji odločil v odločbi. Iz navedenega je mogoče nedvomno zaključiti, da organ na dan izdaje odločbe še ni razpolagal z informacijo, ki jo je želel pridobiti prosilec, zaradi česar se navedena informacija ni nahajala v materializirani obliki, kot je pravilno odločil organ.Glede na navedbe obeh strank v postopku IP zgolj pojasnjuje, da dokument, s katerim bi bila pri organu priglašena koncentracija podjetij praviloma predstavlja informacijo javnega značaja, saj gre za informacijo, ki izbira iz delovnega področja organa, organ v primeru priglasitve koncentracije z njo razpolaga, torej se nahaja v materializirani obliki. Vendar je pri tem treba upoštevati, da smejo podjetja od organa zahtevati, da že samo dejstvo, da so koncentracijo priglasile, varuje kot njihovo poslovno skrivnost. 13.b člen ZPOmK-1 namreč določa, da mora organ, ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrniti dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij. Ob upoštevanju dejstva, da imajo podjetja na podlagi 43. člena ZPOmK-1 pravico, da koncentracijo priglasijo najpozneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, javne ponudbe ali pridobitve kontrole, organ pred prejemom priglasitve praviloma ne more vedeti, ali bo podjetje želelo, da priglasitev varuje kot poslovno skrivnost, ali ne, zaradi česar ima organ pravico, da podatek o tem, ali je bila določena koncentracija priglašena ali ne, obravnava kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, saj bi v nasprotnem primeru lahko razkril poslovno skrivnost določene gospodarske družbe. Organ se pri tem tudi ne more sklicevati na izjemo poslovne skrivnosti, sam bi že s tem dejstvom potrdil, da s priglasitvijo razpolaga in razkril poslovno skrivnost podjetja. IP zato meni, da so prosilci upravičeni do podatka, ali je bila določena koncentracija priglašena šele tedaj, ko je podjetje koncentracijo priglasilo in hkrati ni zahtevalo varstva svoje poslovne skrivnosti (oz. za razkritje priglasitve obstajajo drugi utemeljeni razlogi). Pred tem pa je podatek o tem, ali je bila pri organu priglašena določena koncentracija mogoče šteti za podatek v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organov, katerega razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (11. točka 6. člena ZDIJZ).Ne glede na navedeno je bila odločitev organa v konkretnem primeru pravilna in na zakonu utemeljena (organ, glede na sedaj znana dejstva, v času izdaje odločbe dejansko ni razpolagal z zahtevanim dokumentom), pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka