Prosilec - Državni izpitni center
+ -Številka: 090-69/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:Prosilec je zahteval vrednosti v zvezi z NPZ za leto 2015, ki jih organ ima in mu pri tem ni treba ustvarjati novega dokumenta. Organ ga je pozval na dopolnitev, da je njegova zahteva nejasna. IP je ugotovil, da organ prosilcu ni nudil potrebne pomoči pri oblikovanju zahteve, ker mu ni objasnil katere podatke ima in v kakšni obliki se nahajajo. Posledično je odločil na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in izdal odločbo z nejasno obrazložitvijo. IP je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje z navodilom, da prosilcu objasni s katerimi informacijami organ razpolaga, kar bo omogočilo razjasnitev predmeta, o kateri mora organ nato odločiti.ODLOČBA:Številka: 090-69/2016/3Datum: 22. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 15. člena ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 3. 2016, zoper odločbo št. 090-3/2016 z dne 17. 3. 2016, Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 22. 3. 2016 zoper 1. točko izreka odločbe Državnega izpitnega centra, z dne 17. 3. 2016, št. 090-3/2016 se ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O B R A Z L O Ž I T E V:Prosilec je dne 27. 1. 2016 po elektronski pošti po ZDIJZ zahteval podatke, ki jih organ ima in pri tem ne rabi ustvarjati novega dokumenta:- vrednosti pri angleškem jeziku na nacionalnem preverjanju znanja (v nadaljevanju NPZ) v 6. in 9. razredu v letu 2015,- vrednosti pri slovenščini na NPZ v 6. in 9. razredu v letu 2015,- vrednosti pri matematiki na NPZ v 6. in 9. razredu v letu 2015,za vse osnovne šole, kjer se je opravljal NPZ. Prosilec je zahteval vpogled v zahtevane podatke pri organu in da se mu podatki posredujejo po pošti na naslov … ali po elektronski pošti na naslov ….Organ je od prosilca z dopisom z dne 12. 2. 2016, po elektronski pošti zahteval dopolnitev vloge, saj organu ni bilo jasno, kaj je prosilec mislil, ko je zahteval »vrednosti pri angleškem jeziku na NPZ v 6. in 9. razredu v letu 2015«.Prosilec je z dopisom z dne 13. 2. 2016 odgovoril na zahtevo za dopolnitev. Navedel je, da je njegova zahteva jasna, saj naj bi bili rezultati NPZ javna informacija, ki jih organ v neki obliki in v nekakšnih vrednostih ima. Prosilec jih želi v takšni obliki, da organu pri tem ni treba ustvarjati novega dokumenta. V istem dopisu je prosilec še razširil svojo zahtevo in dodatno zahteval tudi, da mu organ na elektronski naslov … pošlje:- informacije o tem, »v kakšni obliki in v kakšnih vrednostih bi vi (organ, o.p. IP) javno informacijo o rezultatih NPZ po šolah v letu 2015 lahko meni kot prosilcu posredovali«,- informacije o tem, v kakšni obliki in v kakšnih vrednostih je organ podatke v petnajstih letih posredoval raziskovalcem,- informacijo o številu oseb (fizičnih in pravnih), ki so v zadnjih petnajstih letih zahtevale podatke o NPZ po šolah na podlagi Zakona o raziskovalni dejavnosti ali Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti,- anonimizirane kopije vseh odločb organa na podlagi ZDIJZ v letih 2014 in 2015.Organ je z odločbo št. 090-3/2016 z dne 17. 3. 2016 prosilcu dostop deloma zavrnil. Organ je prosilcu zavrnil dostop do:- podatkov o vrednostih na NPZ v 6. in 9. razredu OŠ pri angleškem jeziku, slovenščini in matematiki po šolah za leto 2015, - informacije o tem, v kakšni obliki bi organ lahko prosilcu posredoval javno informacijo o rezultatih NPZ po šolah v letu 2015, - anonimiziranih izdanih odločb v letu 2014 in 2015, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še niso bile pravnomočno končane.Kot razlog za zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov v zvezi z NPZ je navedel, da ti ne obstajajo v materializirani obliki pri organu.Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 22. 3. 2016. V pritožbi je prosilec navedel, da je v zadnjih petih letih od organa večkrat zahteval podatke o vrednostih učencev in šol pri NPZ, pri tem pa mu je organ vedno trdil, da podatkov v zahtevani obliki nima. Posledično je v predmetni zahtevi zahteval:- informacijo o tem, v kakšni obliki organ zahtevane podatke ima,- vpogled IN fotokopije oziroma elektronsko obliko zahtevanih podatkov, v obliki, v kateri organ zahtevane podatke ima.Prosilec v pritožbi trdi, da so rezultati NPZ javna informacija, ki jo organ v nekih vrednostih in neki obliki ima, zato jih v takšni obliki zahteva.Pritožba je utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da je organ prosilcu med drugim zavrnil dostop tudi do izdanih odločb po ZDIJZ iz leta 2014 in 2015, ki še niso postale pravnomočne. Ker prosilec v pritožbi izrecno ne nasprotuje odločitvi organa v tem delu, je IP štel, da je odločba organa v tem delu postala pravnomočna.Preizkus izpodbijane odločbe se torej omeji na 1. točko izreka izpodbijane odločbe, v kateri je organ prosilcu zavrnil dostop do:- vrednosti pri angleškem jeziku, slovenščini in matematiki na NPZ v 6. in 9. razredu v letu 2015 po osnovnih šolah, kjer se je opravljal NPZ, v obliki, ki jih organ ima in mu ni treba ustvarjati novega dokumenta;- informacije o tem, v kakšni obliki organ zahtevane podatke in jih lahko kot javno informacijo prosilcu posreduje;Glede prosilčeve zahteve za posredovanje informacije o tem v kakšni obliki in v kakšnih vrednostih bi lahko organ prosilcu javno informacijo o rezultatih NPZ po šolah v letu 2015 posredoval, IP ugotavlja, da gre za zahtevo postavljeno v obliki vprašanja. ZDIJZ v prvem odstavku 4. člena določa, da je informacija javnega značaja lahko le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da prosilci od organov ne morejo zahtevati odgovorov na vprašanja, zato je takšna zahteva s tega vidika neutemeljena, če organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi zahtevano pojasnilo izhajalo.Kljub navedenemu pa IP poudarja, da ZDIJZ v drugem odstavku 18. čelna izrecno nalaga organom, da prosilcem nudijo ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Podobno izhaja tudi iz četrtega odstavka 7. člena ZUP, ki nalaga organom, da morajo skrbeti, da nevednost stranke ni v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu. V postopkih dostopa do informacij javnega značaja je ključna naloga organov v zvezi z nudenjem pomoči prosilcem, da jim pomagajo oblikovati zahtevo – najpogosteje tako, da jih seznanijo s tem v kakšni obliki in s katerimi informacijami javnega značaja organi razpolagajo. Iz navedene procesne dolžnosti torej izhaja, da bi moral organ prosilcu v fazi dopolnitve zahteve podati pojasnilo, katere podatke ima in v kakšni obliki se nahajajo.V konkretnem primeru je organ prosilca pozval na dopolnitev vloge, pri čemer je zgolj navedel, da prosilčeva zahteva ni jasna in da je zato vloga nepopolna. Na odgovor prosilca (dopis z dne 13. 2. 2016), v katerem je prosilec izrecno zahteval od organa dodatno pojasnilo o tem, katere podatke in v kakšni obliki organ sploh ima, pa mu organ ni podal dodatnega pojasnila, ki bi omogočalo, da prosilec natančneje opredeli svojo zahtevo. Na tej točki bi bil namreč organ, v skladu z navedenim drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ in četrtim odstavkom 7. člena ZUP, dolžan podati prosilcu pojasnilo o tem, katere podatke organ vodi v zvezi z »vrednostmi NPZ za angleški jezik, slovenščino in matematiko za leto 2015«. S tem je po mnenju IP organ storil procesno kršitev navedenega drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in četrtega odstavka 7. člena ZUP. Zaradi navedene procesne kršitve, pa je organ izdal odločbo na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (kaj je prosilec sploh zahteval). Slednje je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ki je nejasna in v nasprotju z izrekom. Iz izreka namreč izhaja, da je organ zavrnil dostop do podatkov »v obliki, ki jih organ že ima in mu ni treba ustvarjati novega dokumenta« v zvezi z »vrednostmi pri NPZ v 6. in 9. razredu v letu 2015 po šolah, za predmete angleški jezik, slovenščina in matematika«. V obrazložitvi pa je organ navedel, da lahko »prikliče iz podatkovne baze samo nekaj, kar v njej obstaja« in da »V podatkovnih bazah organa ni povprečnih dosežkov šol po predmetih oziroma podatkov NPZ v kakršnikoli obliki in nekih vrednostih po predmetih po šolah«. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe torej ni jasno, ali je organ štel, da je prosilec zahteval povprečne dosežke učencev na NPZ ali katerekoli druge vrednosti v zvezi z NPZ, ki jih organ ima (npr. surove podatke). Če je organ menil, da prosilec zahteva surove podatke, potem iz izpodbijane odločbe izhaja, da ne razpolaga z nikakršnimi podatki v zvezi z NPZ za leto 2015, kar seveda ne drži. Ni treba posebej utemeljevati, da organ razpolaga s podatki o dosežkih učencev na NPZ. O slednjem se je IP že večkrat prepričal na ogledih in camera pri organu (npr. zapisnik IP št. 090-293/2015/9 z ne 12. 1. 2016), hkrati pa to izhaja tudi iz njegovih zakonskih pristojnosti. Če pa je organ štel, da je prosilec zahteval povprečne vrednosti dosežkov na NPZ, pa ni jasno, na podlagi česa je prišel do takšnega sklepa. Iz zahteve namreč nikjer ne izhaja, da bi se prosilec želel seznaniti s povprečnimi vrednostmi dosežkov učencev na NPZ, ki bi jih organ moral na podlagi surovih podatkov šele izračunati. O dostopu do povprečnih vrednosti dosežkov učencev na NPZ je IP že odločal v drugih zadevah v preteklosti (npr. 090-293/2015 z dne 22.03.2016 in 090-188/2014 z dne 21.11.2014) in so tudi predmet sodnih postopkov, ki še tečejo. Kljub temu pa iz predmetne zahteve ne izhaja, da bi prosilec želel povprečne vrednosti dosežkov učencev na NPZ po šolah.Bistveno v konkretni zadevi je po mnenju IP predvsem to, da organ ni v zadostni meri razčistil s prosilcem (v fazi dopolnitve zahteve): ali se prosilec želi seznaniti s surovimi podatki v bazi (npr. vse vrednosti dosežkov učencev po šolah po zahtevanih predmetih za leto 2015); ali prosilec želi izvedene izračune iz teh surovih podatkov – npr. povprečne vrednosti po šolah.IP je torej ugotovil, da je organ storil procesno kršitev, ko prosilcu ni nudil ustrezne pomoči pri oblikovanju zahteve. S prevzemom nejasne zahteve v reševanje, pa je organ odločal na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Če bi namreč organ tudi po prejemu dopolnitve zahteve štel, da je ta nepopolna, bi moral ravnati v skladu z drugim odstavkom 64. člena ZUP, ki pravi, da če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Ker pa je organ kljub nejasnosti vlogo prevzel v reševanje in izdal odločbo, pa je odločil na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je privedlo do nezakonite odločbe. Ker je IP spoznal, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovljenem postopku mora organ ponovno pozvati prosilca na dopolnitev in pri tem paziti, da izpolni svojo dolžnost iz drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in četrtega odstavka 7. člena ZUP in prosilcu pojasniti, s katerimi podatki v zvezi z zahtevanimi informacijami (vrednosti pri angleškem jeziku, slovenščini in matematiki na NPZ v 6. in 9. razredu v letu 2015 po šolah) razpolaga IN v kakšni obliki se pri organu nahajajo. Po prejemu dopolnitve zahteve (ko bo jasno, ali organ odloča o surovih ali izvedenih oziroma izračunanih podatkih iz podatkovne baze), pa mora odločiti v skladu z ZDIJZ in ZUP. Če bo organ po prejemu dopolnitve spoznal, da mora odločiti na primer o surovih podatkih dosežkov učencev na NPZ, mora pri odločanju paziti tudi na izjeme od prostega dostopa, zlasti izjemo varstva osebnih podatkov.IP še pripominja, da iz zahteve prosilca izhaja, da se z informacijami želi seznaniti v obliki vpogleda, hkrati pa, da mu organ posreduje tudi fotokopije ali elektronski zapis. Gre torej za 2 zahtevi različnih oblik seznanitve z istimi dokumenti – eno po vpogledu IN drugo po eni izmed naslednjih oblik seznanitve: fotokopija ali elektronski zapis. V 1. točki izreka izpodbijane odločbe, je namreč organ ugotovil, da prosilec »zahteva, da se mu posreduje ali se mu … omogoči vpogled«, iz česar izhaja da je prosilec zahteval eno ali drugo obliko seznanitve. V ponovljenem postopku bo moral organ paziti, da odloči o obliki seznanitve tako, kot je zahteval prosilec (2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ).Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
| Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca |
|
| Informacijski pooblaščenec: |
| Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. |
| informacijska pooblaščenka |