SAZAS - Ministrstvo za javno upravo

Datum: 10.04.2016
Številka: 090-64/2016
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Organ je prosilcu zavrnil dostop do določenih dokumentov delno, do posameznih zahtevanih dokumentov pa v celoti, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je nato zoper četrto alinejo 1. točke izreka odločbe vložil pritožbo. Organ je v tem delu delno zavrnil dostop s tem, ko je zavrnil dostop do imena in priimka predlaganega kandidata za člana posebne natečajne komisije, in sicer z utemeljitvijo, da do izvajanja javnopravnih nalog ni prišlo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je podana pravna podlaga za razkritje imena in priimka predlaganega kandidata za člana posebne natečajne komisije, ki ga je predlagalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v dokumentu št. 013-1/2015/43, ker gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Do izvajanja javnopravnih nalog v posebni natečajni komisiji sicer ni prišlo, ker predlaganega kandidata za člana Uradniški svet ni imenoval v posebno natečajno komisijo, vendar gre za kandidata, ki je kot javni uslužbenec v delovnem razmerju pri navedenem ministrstvu in ga je torej kot kandidata za člana predlagal delodajalec. Upoštevaje navedeno je IP ugodil pritožbi prosilca.

ODLOČBA:Številka: 090-64/2016/7Datum: 11. 4. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ZDRUŽENJA SAZAS, Špruha 19, 1236 Trzin, ki ga zastopa Matjaž Zupan (v nadaljevanju: prosilec) z dne 23. 3. 2016, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, št. 090-25/2016/10 z dne 9. 3. 2016 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 23. 3. 2016 se ugodi in se odločba št. 090-25/2016/10 z dne 9. 3. 2016 odpravi v četrti alineji 1. točke izreka ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki na elektronski naslov dokument št. 013-1/2015/43.«.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec je pri organu vložil zahtevo za dostop do sklepov natečajnih komisij iz leta 2009, 2012 in 2013 za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino v Ministrstvu za gospodarstvo, in sicer je navedene dokumente zahteval v elektronski obliki na naveden elektronski naslov.Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-25/2016/10 z dne 9. 3. 2016, s katero je delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov št. 0131-70/2009/23, št. 01300-66/2012/11, št. 01300-5/2013/26 in št. 013-1/2015/43, dostop do zahtevanih dokumentov št. 0131-70/2009/20, 0131-70/2009/21, 0131-70/2009/22, 01300-5/2013/25, 01300-5/2013/27 in 01300-5/2013/28 pa je zavrnil v celoti. Svojo odločitev je organ utemeljil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da dostop ni dopusten zaradi varstva osebnih podatkov.Prosilec je zoper četrto alinejo 1. točke izreka, ki se nanaša na dokument št. 013-1/2015/43 navedene odločbe organa, vložil pritožbo. Po mnenju prosilca ne drži utemeljitev organa, da predstavljata ime in priimek predlaganega člana posebne natečajne komisije varovane osebne podatke, saj gre za porabo javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmetni dokument namreč po njegovem mnenju predstavlja dokument, ki ga je izdalo Ministrstvo za javno upravo, Uradniški svet, v okviru svojega dela in pristojnosti, delo ministrstva pa se financira iz javnih sredstev, torej gre za porabo javnih sredstev. Navaja še, da je bila predlagana oseba predlagana za opravljanje javne funkcije, in sicer člana posebne natečajne komisije, in takšen predlog je nedvomno povezan z opravljanjem funkcije, zato bi bilo potrebno dovoliti dostop do informacije o imenu in priimku kandidata v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 090-25/2015/18 z dne 25. 3. 2016 odstopil v pristojno reševanje IP. Ob tem je organ še navedel, da sta ime in priimek predlaganega člana posebne natečajne komisije prekrita, ker do izvajanja javnopravnih nalog ni prišlo.Organ je na poziv IP posredoval IP sklep o imenovanju posebne natečajne komisije za položaj direktorja Urada RS za intelektualno lastnino v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 03100-5/2016/2 z dne 11. 2. 2016 in sklep št. 03100-5/2016/10 z dne 16. 3. 2016 (s slednjim je bila komisija dopolnjena). Pritožba je utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa v delu, in sicer glede odločitve v četrti alineji 1. točke izreka. IP tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je v dokumentu št. 013-1/2015/43 prekril ime in priimek predlaganega kandidata za člana posebne natečajne komisije.2. Informacija javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, prav tako ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa ter da organ z njo razpolaga v materializirani obliki, torej ni sporno, da gre za informacijo javnega značaja.3. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZV skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.Ime in priimek posameznika, ki ju je organ v predmetnem dokumentu prekril, nedvomno je osebni podatek posameznika v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1, vendar je v zvezi s to izjemo potrebno v obravnavanem primeru, ko gre za javni sektor in javne uslužbence, upoštevati še tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. V skladu s prej navedeno določbo se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru je podana pravna podlaga za razkritje imena in priimka predlaganega kandidata za člana posebne natečajne komisije, ki ga je predlagalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v dokumentu št. 013-1/2015/43, ker gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP sicer pritrjuje navedbam organa, da v obravnavanem primeru ni prišlo do izvajanja javnopravnih nalog v posebni natečajni komisiji, ker predlaganega kandidata za člana Uradniški svet nato ni imenoval v posebno natečajno komisijo, vendar gre za kandidata, ki je kot javni uslužbenec v delovnem razmerju pri navedenem ministrstvu in ga je torej kot kandidata za člana predlagal delodajalec.Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).Ob tem IP še navaja, da gre v pritožbi za očiten lapsus pri navedbi, da je dokument št. 013-1/2015/43 izdalo Ministrstvo za javno upravo, Uradniški svet v okviru svojega dela in pristojnosti. IP je z vpogledom v navedeni dokument ugotovil, da je dokument izdalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, naslovnik dokumenta pa je Ministrstvo za javno upravo, Uradniški svet. Gre za dokument, na podlagi katerega je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagalo Uradniškemu svetu začetek postopka izvedbe javnega natečaja za položaj direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, in na koncu dokumenta predlagalo tudi kandidata za člana posebne natečajne komisije.4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanega dokumenta v celoti, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, na podlagi katerega je prosilcu zavrnil dostop do imena in priimka predlaganega kandidata za člana posebne natečajne komisije. Izhajajoč iz navedenega je IP tako ugodil pritožbi prosilca. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP odločbo organa v tem delu odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

SAZAS - Ministrstvo za javno upravo

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE