Prosilec - Upravna enota Idrija
+ -Številka: 090-61/2016
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek, Avtorsko delo
POVZETEK:Organ je v postopku odločal o dostopu do dokumentov v upravnih spisih gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja in o fotokopijah projektne dokumentacije (PID in POV). Organ je prosilki posredoval fotokopije dokumentacije, s katero je razpolagal, razen v delu, v katerem dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca ali avtorskopravno varovano delo. Prosilka se je pritožila, da ji je organ neupravičeno zavrnil dostop do dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ odločil pravilno v delu, ki se nanaša na izjemo poslovne skrivnosti, v delu, ki se nanaša na avtorsko delo, pa je odločil delno pravilno. Določeni deli projektne dokumentacije namreč predstavljajo sestavni del uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da postanejo uradno besedilo in niso več avtorskopravno varovani. Organ je zato dolžan prosilki posredovati fotokopije tiste projektne dokumentacije, ki je sestavni del uporabnega dovoljenja in posledično ni avtorskopravno varovana. IP je pritožbo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na fotokopije dokumentacije, ki je avtorskopravno varovana (prosilka ima pravico le do vpogleda v to dokumentacijo), v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, s katero organ ne razpolaga in v delu, v katerem dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca. IP je pritožbo prosilke zavrgel v delu, v katerem se je pritožila glede dokumentacije, ki ni bila predmet presoje organa v tem postopku. Prosilka je stranskemu udeležencu dolžna povrniti tudi del stroškov postopka. ODLOČBA:Številka: 090-61/2016/9Datum: 21. 9. 2016
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 246. člena, prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 11. 3. 2016, ki jo zastopa …, zoper odločbo UE Idrija, Študentovska 2, 5280 Idrija, št. 090-14/2015 z dne 11. 2. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O
1. Pritožbi prosilke z dne 11. 3. 2016 zoper prvo alinejo 2. točke izreka odločbe Upravne enote Idrija št. 090-14/2015 z dne 11. 2. 2016, se delno ugodi in se prva alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na PID – vodilna mapa tehnične dokumentacije, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije dokumenta PID 0-Vodilna mapa, št. 07011096, z datumom december 2007, ki ga je izdelal Kolektor koling d. o. o., pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in izobrazbo projektnega sodelavca za strani 1.2. Pritožba prosilke z dne 11. 3. 2016 zoper 1. in 3. točko izreka odločbe Upravne enote Idrija št. 090-14/2015 z dne 11. 2. 2016, zoper 2.-10. alinejo 2. točke izreka odločbe organa, zoper 1. alinejo 2. točke izreka organa v delu, ki se nanaša na mapo arhitekture št. 07011096, z datumom december 2007 in v delu, v katerem je organ, v skladu s 1. točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, se zavrne.3. Prosilka je dolžna stranskemu udeležencu Kolektor Koling d. o. o. povrniti stroške v višini 95,20 EUR v roku 8 dni po pravnomočnosti te odločbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi.inS K L E P1. Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na vodilno mapo pod zap. št. 1 in projektne pogoje in soglasje pod zap. št. 4 v popisu spisa organa št. 351-65/2007, zavrže.2. Stroški v tem delu postopka niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 5. 8. 2015 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala fotokopije:(1) dokumentov, kot izhaja iz popisa zadeve »Gradbeno dovoljenje – varstveno delovni center«,(2) dokumentov, kot izhaja iz popisa zadeve »Upravno dovoljenje – varstveno delovni center«,(3) PGD (vodilne mape, arhitekturnega načrta in dokumentov, kot izhajajo iz »Kazala vsebine projekta« in »Kazala vsebine vodilne mape«.Prosilka je prosila tudi za potrditev organa, da pripravljena »popisa zadeve« z dne 15. 7. 2015 zajemata vse dokumente, ki jih organ poseduje. Dokumente zahteva v obliki elektronskega zapisa na elektronski naslov oz. v obliki fotokopije.Organ je dne 19. 8. 2015 izdal odločbo št. 090-14/2015, s katero je zahtevi prosilke, ki se nanaša na posredovanje kopij dokumentov, navedenih v popisih zadev organa št. 351-65/2007 in 351-159/2007 delno ugodil (1. točka izreka). Zahtevo za posredovanje kopije PGD je zavrnil in prosilki omogočil seznanitev z zahtevano informacijo v obliki vpogleda (2 in 3. točka izreka). V obrazložitvi 1. točke izreka odločbe je organ navedel, da je prosilki dne 15. 7. 2015 posredoval popis spisa zadeve »Gradbeno dovoljenje – varstveno delovni center«, ki ga vodi pod št. 351-65/2007 in popis spisa zadeve »Upravno dovoljenje – varstveno delovni center«, ki ga vodi pod št. 351-159/2007 na podlagi zahteve, ki jo je vodil pod opr. št. 090-12/2015. V zvezi z zahtevo po posredovanju kopij dokumentov iz navedenih zadev je upravni organ stranki že posredoval kopije gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja ter zapisnika o tehničnem pregledu, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Prav tako ga je zavrnil v delu, ki se nanaša na dokumente, ki niso informacije javnega značaja. Organ je zavrnil tudi posredovanje dokumentov v delu, v katerem dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je na podlagi 7. člena ZDIJZ izvedel delni dostop do dokumentov tako, da je prekril varovane osebne podatke fizičnih oseb.V obrazložitvi 2. in 3. točke izreka odločbe je organ navedel, da je projektno gradbena dokumentacija (PGD) avtorsko delo. Glede na navedeno je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, vpogled. Z dopisom št. 090-14/2015-2 z dne 19. 8. 2015 je organ prosilki iz zadeve št. 351-65/2007 (gradbeno dovoljenje – varstveno delovni center) posredoval:- potrjen popis zadeve,- vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 14. 5. 2007,- dopolnitev vloge z dne 28. 5. 2007,- pooblastilo,- načrt parcele,- zapisnik javne obravnave v postopku Sprememb in dopolnitev UN Rožna ulica – Gasa z dne 31. 1. 2007,- grafični izsek UN Rožna ulica – Gasa,- Odlok o Spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Rožna ulica – Gasa – postopek priprave in sprejema.Iz zadeve št. 351-159/2007 (uporabno dovoljenje – varstveno delovni center) je organ prosilki posredoval naslednje dokumente:- potrjen popis zadeve,- vlogo za izdajo upravnega dovoljenja z dne 3. 12. 2007,- sklep o imenovanju komisije za tehnični pregled z dne 1. 12. 2007,- pooblastilo 12x,- zahtevo za dopolnitev vloge z dne 7. 1. 2008,- izjave 5x,- primopredajni zapisnik.Prosilka je v pritožbi z dne 1. 9. 2015 navedla, da prosi, da IP ponovno prouči njeno zahtevo. Glede 1. točke izreka odločbe, s katero je organ njeni zahtevi delno ugodil, je po pregledu prejete dokumentacije razvidno, da ji organ ni posredoval naslednjih dokumentov:- iz popisa št. 351-65/2007: - zap. št. 1, priloge: kupoprodajne pogodbe in vodilna mapa, - zap. št. 2, - zap. št. 3, priloge: 2x ZK predlog in služnostna pogodba, - zap. št. 4, - zap. št. 5 in - zap. št. 6;- iz popisa št. 351-159/2007: - zap. št. 1 – vse priloge, - zap. št. 3, - zap. št. 5 – dokument in priloge.Glede 2. točke izreka odločbe, s katero je organ zavrnil posredovanje fotokopij PGD – vodilne mape, arhitekturnega načrta in dokumentov, kot izhajajo iz »Kazala vsebine projekta« in »Kazala vsebine vodilne mape«, je prosilka navedla, da so vse informacije, ki so sestavni del PGD in za katere je podala zahtevo, javne informacije, s katerimi se ima pravico seznaniti na način, kot je bil zahtevan (elektronski zapis ali kopija), zaradi lažjega pregleda dokumentov. Meni, da ne gre za kršitev avtorskih pravic, saj je potrebno upoštevati, da so bile avtorske pravice s tem, ko so dokumenti zavedeni kot del dokumentacije projekta za izdajo gradbenega dovoljenja, prenesene na organ. Meni, da zahteva ne krši avtorskih pravic, zato prosi za ponovno preučitev zahteve in posredovanje zahtevanih dokumentov. Meni tudi, da bi moral organ za vsak posamezen nepredložen dokument jasno navesti razloge, zakaj dokumenta ni mogoče predložiti oz. omogočiti vsaj delen dostop do dokumenta s prekritjem osebnih podatkov. Pri manjkajočih dokumentih je razvidno, da gre za zelo različne vrste dokumentov in različno vsebino. Organ je z dopisom št. 090-14/2015-5 z dne 10. 9. 2015 pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je organ še dodal, da je zahtevi stranke delno ugodil, posredoval ji je tudi kopije vseh zahtevanih dokumentov, ne pa tudi vseh dokumentov iz upravne zadeve (ker prosilka tega ni zahtevala). Zavrnil ji je dostop do kopij PGD in ji v tem delu omogočil vpogled v PGD v prostorih organa. IP je dne 4. 1. 2016 izdal odločbo št. 090-239/2015/7 z dne 4. 1. 2016, s katero je pritožbi prosilke zoper 1. točko izreka odločbe ugodil in v tem delu vrnil zadevo organu v ponovno odločanje. Pritožbi zoper 2. točko izreka odločbe je IP delno ugodil in organu naložil posredovanje fotokopij iz projekta za pridobitev gradbene dokumentacije, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.V ponovljenem postopku glede 1. točke odločbe št. 090-14/2015 z dne 19. 8. 2015 je organ glede dveh dokumentov pozval stranska udeleženca, da se opredelita, ali dokumenta predstavljata poslovno skrivnost, kar sta oba stranska udeleženca potrdila. Organ je nato dne 11. 2. 2016 izdal odločbo št. 090-14/2015, s katero je v 1. točki izreka zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval dokumente iz upravnih zadev št. 351-65/2007 in št. 351-159/2007, navedene v 24-tih alinejah, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. V 2. točki izreka je organ odločil, da se glede dokumentacije PID in POV in izjave o dokončanju vseh gradbeno obrtniških in instalacijskih del zahteva prosilke po posredovanju kopij zavrne in se stranki omogoči vpogled v dokumentacijo v prostorih organa po predhodnem dogovoru. V 3. točki izreka je organ zahtevo v delu, ki se nanaša na kopijo kupoprodajne pogodbe z dne 9. 5. 2007 in računa št. 04-2007 z dne 11. 5. 2007, zavrnil. Organ je zavrnil posredovanje dokumentacije, ki jo je prosilki že posredoval dne 15. 7. 2015 in 19. 8. 2015 in odločil tudi o stroških posredovanja dokumentacije.Organ je v obrazložitvi navedel, da razpolaga z dokumentacijo iz upravne zadeve izdajanja gradbenih in uporabnih dovoljenj, da pa navedena dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki ji je potrebno anonimizirati. Organ je zato izvedel delni dostop do dokumentov tako, da je prekril varovane osebne podatke in prosilcu posredoval dokumente, navedene v 1. točki izreka odločbe.Organ je ugotovil, da so sestavni del dokumentacije, potrebne za pridobitev uporabnega dovoljenja tudi projekti izvedenih del (PID), vodilna mapa tehnične dokumentacije (POV) in prikaz strojnih instalacij in strojne opreme (POV). Navedena dokumentacija predstavlja avtorsko delo, zato je edini mogoč način seznanitve z dokumentacijo vpogled. Organ je prosilki omogočil vpogled, zahtevo glede fotokopij pa zavrnil.Organ je posebej zavrnil dostop do kupoprodajne pogodbe med strankama FMR d. d. in Kolektor Koling d. o. o. in do računa, ki se navezuje na ista subjekta, saj je organ obe družbi pozval, da se kot stranska udeleženca izrečeta glede zahtevanih dokumentov, oba pa sta dokumenta opredelila kot poslovno skrivnost. Organ je zavrnil dostop do dokumentov, ki jih je prosilki že posredoval in prosilki naložil plačilo stroškov postopka v višini 14,01 EUR.Zoper odločbo organa je prosilka dne 11. 3. 2016 vložila pritožbo in navedla, da še zmeraj ni prejela naslednjih dokumentov:- iz popisa št. 351-65/2007: - pod zap. št. 1: kupoprodajna pogodba, račun, vodilna mapa - pod zap. št. 4: projektni pogoji in soglasje- iz popisa št. 351-159/2007: - pod zap. št. 1: vse priloge- pod zap. št. 5: popravljeni PID, pregled ali gre za končni dokument Dokazilo o zanesljivosti kot izhaja iz zahteve za dopolnitev vloge.Glede dokumenta pod zap. št. 4 je navedla, da v odločbi ni obrazloženo, zakaj dokumenti niso posredovani, kot je to navedeno za dokumente pod zap. št. 1 v zadevi 351-65/2007. Glede dokumentov PID prosilka navaja da meni, da so bile avtorske pravice s tem, ko so bili dokumenti zavedeni kot del projekta za izdajo gradbenega dovoljenja, preneseni na pravni organ. Glede dokumenta Dokazilo o zanesljivosti št. 04/07 z datumom 27. 11. 2007, navedenim pod zap. št. 5, ni razvidno, ali gre za isti dokument, kot je naveden pod zap. št. 1, ali gre za dopolnjen dokument pod zap. št. 5. Meni, da so vsi dokumenti informacije javnega značaja in ima zato pravico do seznanitve na izbrani način (elektronski zapis ali fotokopija). Prav tako meni, da njena zahteva ne krši zakonskih opredelitev poslovne sposobnosti, saj gre za javni objekt, grajen na podlagi javnega razpisa. Organ tudi ni opredelil, da dokument izpolnjuje kriterije, da bi sploh bil lahko opredeljen kot poslovna skrivnost. Prosilka meni, da z razkritjem ne more nastati nobena škoda v smislu konkurenčne prednosti, saj prosilka ne opravlja tovrstne dejavnosti. Prosilka se je pritožila tudi v delu, ki se nanaša na stroške postopka, saj ti znašajo manj kot 10 EUR brez poštnine, organ pa je tudi ni vnaprej seznanil z višino stroškov.Po prejemu pritožbe je organ z nadomestno odločbo št. 090-14/2015-19 z dne 23. 3. 2016 odpravil 5. točko izreka izpodbijane odločbe in odločil, da nastali stroški bremenijo organ. V preostalem delu je organ pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.IP je z dopisoma št. 090-61/2016/3 in 090-61/2016/4, oba z dne 30. 8. 2016, s pritožbo seznanil tudi stranska udeleženca in ju pozval, da se vključita v postopek. Posredoval jima je tudi zahtevo prosilke, odločbo organa in pritožbo prosilke, saj iz dokumentacije v spisu ni izhajalo, ali je to storil že prvostopenjski organ.Družba FMR d. o. o. je z dopisom z dne 5. 9. 2016 priglasila stransko udeležbo in navedla, da zahtevana pogodba in račun predstavljata izjemo po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Navedena dokumenta sta bila potrebna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, v skladu z Zakonom o zemljiški knjigi (ZZK-1) pa je mogoče v listine vpogledati le, če vlagatelj izkaže pravni interes, o njegovi vlogi pa odloča sodišče. Družba Kolektor koling d. o. o. je v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja z navedeno listino dokazovala obstoj lastninske pravice nad parcelo. Stranski udeleženec meni, da ima prosilec pravico pridobiti dokument skozi postopek, kot ga ureja ZZK-1, če bo za to izkazal pravni interes, ne pa preko postopka, ki ga ureja ZDIJZ.Družba Kolektor koling d. o. o. je z dopisom z dne 8. 9. 2016 priglasila stransko udeležbo in navedla, da delno soglaša z odločitvijo organa v konkretni zadevi. Zahtevana kupoprodajna pogodba in račun nista informaciji javnega značaja, saj ne gre za informacijo, ki bi bila v povezavi z javnopravnim delovanjem organa. Nanaša se na obligacijskopravni odnos med stranskima udeležencema, od katerih noben ni subjekt, ki ima status zavezanca po ZDIJZ. Dejstvo, da je bil dokument predložen organu, še ne pomeni, da je dokument postal informacija javnega značaja. Enako velja tudi glede prilog k vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja (PID, POV, dokazila o zanesljivosti), ki niso sestavni del izdanega uporabnega dovoljenja in so del procesnega gradiva upravnega postopka. Prosilka bi morala izkazati interes za vpogled v upravi spis na podlagi ZUP, pravno nesprejemljivo je, da bi bil prosilki mimo specialnih določb ZUP, brez izkazanega pravnega interesa, omogočena seznanitev s procesnim gradivom, predloženim tekom upravnega postopka.Stranski udeleženec Kolektor koling je navedel, da predmetna kupoprodajna pogodba in račun, predstavljata poslovno skrivnost upoštevaje objektivni kriterij iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, saj vsebujeta podatke, ki pomenijo konkurenčno prednost stranskega udeleženca v tržnem pogledu, zaradi česar bi posredovanje teh podatkov škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca. Izvajanje gospodarske dejavnosti družbe Kolektor koling, gradnja in prodaja gradbenih objektov, predstavlja tržno dejavnost, kjer obstoji večje število konkurentov, zato bi seznanitev javnosti z vsebino predmetne pogodbe, stranskemu udeležencu povzročila občutno škodo. Konkurenti bi si namreč s podatki o cenah, plačilnih rokih, morebitnih pogodbenih kaznih idr., neupravičeno in na škodo stranskega udeleženca izboljšali svoj tržni položaj. Konkurenti bi lahko pri sklepanju novih poslovnih razmerij izrabili pridobljene informacije in svojo ponudbo prilagodili ponudbi stranskega udeleženca. Kupnino je stranski udeleženec poravnal drugi gospodarski družbi, tako da na tej podlagi ni prejel nobenih proračunskih ali javnih sredstev, zato tudi ni podana izjema po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.Stranski udeležene Kolektor koling d. o. o. je še navedel, da so priloge k vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja nesporno avtorska dela v smislu določbe 5. člena ZASP, zato jih skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ ni mogoče posredovati prosilcu, ampak se lahko ta seznani z njimi na vpogled pri organu. Stranski udeleženec na organ ni prenesel materialnih avtorskih pravic, zlasti ne pravice do reproduciranja avtorskega dela stranskega udeleženca, zato ni mogoče omogočiti seznanitve z informacijami na način s posredovanjem fotokopij. Stranski udeleženec dodatno izpostavlja, da priloge k vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Izdelane so bile na podlagi prodajne pogodbe med stranskim udeležencem in HETA Asset Resolution (prej Hypo leasing d. o. o.), za katero je IP z odločbo št. 090-86/2016/12 z dne 29. 6. 2016 že odločil, da prestavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Navedena pogodba določa, da stranki vsebine pogodbe, vključno s projekti, osnovami in pogoji, ne bosta razkrivali nepooblaščenim tretjim osebam. Predmetna dokumentacija, je bila izdelana na podlagi navedene pogodbe, zato predstavlja izjemo poslovne skrivnosti. Dokumentacija vsebuje tudi osebne podatke. Dokumentacija je bila predložena v upravnem postopku, za dostop do nje pa je skladno z ZUP treba izkazati pravni interes.Prosilka je na IP dne 9. 9. 2016 naslovila dopis, v katerem je še navedla, da bi morali biti sestavni del upravnega spisa tudi gradbeni dnevniki (7 zvezkov), ki jih organ ni zavedel v upravni spis, bili pa naj bi predloženi (kot izhaja iz navedb na 2. strani upravnega dovoljenja). Meni, da organ razpolaga z navedenimi dokumenti, čeprav jih ni zavedel v upravni spis in bi želela dostop tudi do navedenih dokumentov.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru je predmet presoje 1., 2. in 3. točka izreka izpodbijane odločbe, saj je o pritožbi zoper 5. točko izreka odločbe, odločil že organ sam. IP pojasnjuje, da je prosilec v prvotni zahtevi z dne 5. 8. 2015 zahteval vse dokumente iz popisa zadeve gradbeno dovoljenje – VDC (351-65/2007), vse dokumente iz popisa zadeve uporabno dovoljenje – VDC (351-159/2007) in kopije PGD v celoti. IP ugotavlja, da so kopije PGD sestavni del spisa 351-65/2007 (gradbeno dovoljenje – VDC), ter da je IP o teh dokumentih že odločil z odločbo št. 090-239/2015 z dne 4. 1. 2016, po sodbi Upravnega sodišča, opr. št. III U 45/2016-10 z dne 6. 5. 2016, ki je zadevo vrnilo IP v ponovno odločanje, pa je IP dne 5. 9. 2016 izdal novo odločbo št. 090-239/2015/24, s katerim je odločil o zahtevanih PGD-jih. Navedeni dokumenti zato niso predmet presoje v tej odločbi.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.K sklepu:IP je ugotovil, da je organ v 1. točki izreka odločbe prosilki ugodil dostop do zahtevanih dokumentov (razen tistih, ki so navedeni posebej, več o tem v nadaljevanju te odločbe) na način, da je prekril varovane osebne podatke. Prosilka se je zoper to odločitev organa pritožila in navedla, da kljub temu ni prejela vodilne mape, navedene pod zap. št. 1 v popisu spisa 351-65/2007 (gradbeno dovoljenje) in da ni prejela projektnih pogojev in soglasja, navedenih pod zap. št. 4 v popisu istega spisa.IP je ugotovil, da so dokumenti, navedeni pod zap. št. 4 (projektni pogoji in soglasje) vpeti v vodilni mapi, ki je navedena pod zap. št. 1 in ne predstavljajo dodatnega, ločenega dokumenta. Vodilna mapa, navedena pod zap. št 1, pa predstavlja sestavni del projektne gradbene dokumentacije (PGD), o kateri je IP odločal ločeno v odločbi št. 090-239/2015 z dne 4. 1. 2016, po sodbi Upravnega sodišča, opr. št. III U 45/2016-10 z dne 6. 5. 2016, ki je zadevo vrnilo IP v ponovno odločanje, pa je IP dne 5. 9. 2016 izdal novo odločbo št. 090-239/2015/24. O navedeni dokumentaciji je IP tako odločil sam in v tem delu zadeve ni vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje. Organ je tako ravnal pravilno, ko v ponovljenem postopku ni znova odločal o dostopu do vodilne mape. Ker navedena dokumentacija tako ni bila predmet presoje v ponovljenem postopku organa, saj je o njej že prej odločil sam IP, pritožba prosilke v navedenem delu presega obseg dokumentacije, o kateri je bil v ponovljenem postopku dolžan odločiti organ prve stopnje. Prosilka ne more v pritožbi znova navesti dokumentov, s katerimi bi se želela seznaniti, če je bilo o njih že odločeno v okviru drugega pritožbenega postopka pri IP.V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Prosilka tako v pritožbi zoper odločbo, izdano v ponovnem postopku, svoje zahteve ne more razširiti ali je vsebinsko spremeniti tako, da bi se nanašala na dokumente, o katerih je IP že dokončno odločil, oz. o katerih že teče drug upravni postopek. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilke, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa v tem pritožbenem postopku. Posledično pa pritožba prosilke v tem delu ni dovoljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP zavrgel, kot izhaja iz 1. točke tega sklepa. Stroški v postopku izdaje tega sklepa niso nastali.K odločbi:V zvezi z 2. točko izpodbijane odločbe organa IP ugotavlja, da v tem delu med strankama ni sporno, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, saj je organ prosilki z odločbo omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo. Med strankama je sporno le to, ali je prosilka upravičena do fotokopij zahtevane dokumentacije, oz. ali gre za avtorsko delo, katerega fotokopije niso dovoljene in je prosilka upravičen le do vpogleda.Glede na navedbe organa v odločbi, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da ta nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.Vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi navedenih dokumentov so avtorskopravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Namen te določbe je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje uporabe predpisov z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). Taka besedila so torej tudi gradbena dovoljenja, saj gre za upravne odločbe upravnih enot. Uradno besedilo pri tem predstavlja tako sama odločba, kot tudi vsi dokumenti oz. norme, ki so njene priloge oz. sestavni del. Id., str. 54; To velja tako v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila (skice in načrti, arhitekturni, urbanistični in kartografski načrti v zazidalnih načrtih in drugih prostorskih izvedbenih aktih itd.). Id., str. 55 Za razliko od 68. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, da je celoten projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, sestavni del gradbenega dovoljenja, 102. člen ZGO-1 določa, da je sestavni del uporabnega dovoljenja mapa, v kateri so podatki o objektu, izjava o zanesljivosti objekta in dokazne strani s kazali vsebine dokazila o zanesljivosti objekta (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta) in mapa, v kateri so podatki o udeležencih, ki so sodelovali pri gradnji, s povzetkom ključnih podatkov iz projekta izvedenih del, določenih s predpisom iz 40. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa projekta izvedenih del) ter geodetski načrt novega stanja zemljišča (drugi odstavek). Sestavni del uporabnega dovoljenja je, ne glede na določbe drugega odstavka, za objekte iz prvega odstavka 101. člena ZGO-1 načrt iz drugega odstavka 101. člena ZGO-1, za enostanovanjske stavbe iz tretjega odstavka 101. člena ZGO-1 ter za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje pa samo geodetski načrt novega stanja zemljišča (tretji odstavek). Ne glede na določbe tretjega odstavka mora uporabno dovoljenje, ki se nanaša na spremembo namembnosti objekta, vsebovati samo sestavine iz prvega odstavka 102. člena ZGO-1 (četrti odstavek).IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ne pridejo v poštev izjeme iz tretjega in četrtega odstavka 102. člena ZGO-1, saj gre za novozgrajen objekt, klasifikacija objekta je »druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje«, po zahtevnosti pa objekt predstavlja manj zahteven objekt, za objekt pa je bilo predhodno pridobljeno gradbeno dovoljenje. Na podlagi teh ugotovitev predstavljajo sestavni del odločbe (uporabno dovoljenje) naslednji dokumenti:- vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta,- vodilna mapa projekta izvedenih del in- geodetski načrt novega stanja zemljišča.Sestavni del uporabnega dovoljenja, kot upravne odločbe, tako predstavljajo samo zgoraj navedeni dokumenti, ne pa tudi preostali PID in POV dokumenti, s katerimi razpolaga organ zaradi vodenja upravnega postopka izdaje uporabnega dovoljenja. Posledično le navedeni dokumenti, ki so sestavni del upravne odločbe, predstavljajo z dnem izdaje uporabnega dovoljenja uradno besedilo in so izvzeti iz avtorskopravnega varstva po ZASP, ostali PID in POV, ki so sestavni del upravnega spisa organa, pa še naprej predstavljajo avtorskopravno varovana besedila, za katere velja, da je edin možen način seznanitve z njimi vpogled (drugi odstavek 25. člena ZDIJZ).IP zaključuje, in tako izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS, sodba opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, da je treba projektno dokumentacijo, ki sicer pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila (uradne odločbe – gradbenega ali uporabnega dovoljenja) in s tem za delo, ki po 2. točki prvega dostavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. To pomeni, da organi po ZDIJZ nimajo zakonske podlage za omejitev načina dostopa do teh listin, saj se taka omejitev po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ nanaša izključno na informacije, ki so predmet take zaščite.IP na tem mestu tudi navaja, da ni sledil odločbi Upravnega sodišča RS št. III U 45/2016-10 z dne 6. 5. 2016, saj ugotavlja, da se sodišče v tej odločbi sploh ni opredelilo do ključne navedbe IP, da v konkretnem primeru ni sporno, da zahtevano besedilo predstavlja avtorskopravno delo in da dejstvo, v kakšni meri so bile prenesene pravice do reproduciranja za konkretni primer ni relevantno, saj je treba projektno dokumentacijo šteti za del uradnega besedila, to besedilo pa ne uživa zaščite po ZASP. IP je zato sledil drugi odločbi istega sodišča, citirani zgoraj in izdani pozneje, v kateri je sodišče prav tako presojalo možnost fotokopiranja projekte dokumentacije, in v kateri se je sodišče izrecno opredelilo do navedb IP, da besedilo, ki je sicer avtorsko delo, izgubi avtorskopravno varstvo, ko postane del uradnega besedila (uradne odločbe o gradbenem dovoljenju oz. uporabnem dovoljenju). Sodišče je v celoti sledilo navedbam IP in tožbo upravne enote (ob smiselno identičnem dejanskem stanju) zavrnilo. Glede na navedeno, in ob dejstvu, da je v konkretnem primeru sporno le dejstvo, ali je projektna dokumentacija del uradnega besedila ali ne (iz tega namreč izhaja tudi odločitev, ali je projektno dokumentacijo mogoče fotokopirati ali ne), je IP pri nadaljnjem reševanju upošteval stališče Upravnega sodišča, kot izhaja iz sodbe opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016[1]. IP je ugotovil, da je organ dne 11. 1. 2008 izdal uporabno dovoljenje št. 351-159/2007 za objekta VDC – varstveno delovni center v Idriji. Vlogi z izdajo gradbenega dovoljenja so bili priloženi naslednji dokumenti:1. 0 - vodilna mapa, ki jo je izdelal Kolektor koling d. o. o., z datumom december 2007 in2. 0 vodilna mapa z: 1) dokazilom o zanesljivosti objekta, št. 04/07 z datumom 27. 11. 2007 (gradbeno obrtniška dela),2) dokazilom o zanesljivosti objekta, št. 07012000143/DZO1 z datumom 29. 11. 2007 (električne instalacije),3) dokazilom o zanesljivosti objekta, št. 06/07 z datumom 22. 11. 2007 (strojne instalacije),3. certifikat geodetskega načrta št. Hektar d. o. o. – 110/07 z datumom 30. 11. 2007,4. 1 – mapa arhitekture, ki jo je izdelal Kolektor koling d. o. o., z datumom december 2007 (ki se fizično nahaja v isti vezani mapi kot vodilna mapa iz prve alineje tega odstavka),5. izkaz požarne varnosti stavbe št. PID-PVZ 040/007-PV; DN 1705/07 z datumom december 2007, ki ga je izdelal LOZEJ d. o. o. Ajdovščina,6. PID – načrt dvigala – strojni del, št. 2007-238 z datumom november 2007,7. POV - 0 – vodilna mapa, tehnična dokumentacija, ki jo je izdelal Kolektor koling d. o. o., z datumom december 2007,8. certifikat o končnem pregledu dvigala, št. DF-1993-07-01-AK-S z datumom 14. 12. 2007, ki ga je izdal ZVD d. d.,9. PID – električne napeljave, napeljave in oprema dvigala, št. 1205-07, z datumom november 2007, ki ga je izdelal Electric d. o. o. Kanal,10. POV – prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, št. 07011096, z datumom november 2007, ki ga je izdelal Kolektor koling d. o. o.,11. PID – prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, št 07011096, z datumom november 2007, ki ga je izdelal Kolektor koling d. o. o.,12. PID in POV – mapa št. 4 – prikaz električnih napeljav in elektro opreme in mapa št. 6 – prikaz telekomunikacijskih napeljav in TK opreme, datum november 2007, ki ga je izdelal Elektroinženiring Uršič, Aleksander Uršič s. p., Tolmin,13. PID – 3 – načrt gradbenih konstrukcij, št. 07011096, z datumom december 2007, ki ga je izdelal Kolektor koling d. o. o.,14. izjava o dokončanju del na objektu VDC Idrija (4x), z dne 20. 12. 2007 (2x) in z dne 24. 12. 2007 (2x).Kot navedeno zgoraj, predstavljajo sestavni del upravne odločbe le dokumenti, navedeni pod točkami 1., 2. in 3. prejšnjega odstavka. Ker so navedeni dokumenti sestavni del uporabnega dovoljenja, postanejo skupaj z uporabnim dovoljenjem uradno besedilo. Glede na dejstvo, da uporabno dovoljenje s svojimi sestavnimi deli, od dneva izdaje torej ni avtorskopravno varovano, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, tako, da se mu jo da na vpogled. Prosilka je v konkretnem primeru torej upravičena tudi do fotokopij zahtevane dokumentacije (pod točko 1.-3.). IP pa na tem mestu ugotavlja, da je organ, v 1. točki odločbe št. 090-14/2015 z dne 11. 2. 2016, odločil, da se prosilki posredujejo fotokopije dokumentov pod točko 2. in 3. zgornjega odstavka, tako da je organ v tem delu odločil pravilno in zakonito. Pritožba prosilke je zato v tem delu neutemeljena in se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne. Organ je prosilki od sestavnih delov upravne odločbe zavrnil dostop le do fotokopij, ki se nahajajo pod točko 1. zgornjega odstavka, zato je IP odločal o dostopu le še do fotokopij 0 - vodilna mapa, ki jo je izdelal Kolektor koling d. o. o., z datumom december 2007.Glede na to, da dokumenti, navedeni pod točko 4.-14. zgornjega odstavka, niso sestavni del upravne odločbe in posledično niso postali uradno besedilo, so ohranili avtorskopravno varstvo, zato je v primeru teh dokumentov treba uporabiti določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, tako, da se mu jo da na vpogled. V tem delu je torej pritožba prosilke neutemeljena, saj je odločitev organa pravilna in zakonita. Glede navedb prosilke o dostopu do gradbenih dnevnikov IP ugotavlja, da se navedeni dokumenti v upravnem spisu ne nahajajo, organ pa je v uporabnem dovoljenju navedel, da so bili priloženi vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja. IP je zato pri organu preveril, ali z gradbenimi dnevniki, ki so navedeni v uporabnem dovoljenju razpolaga, organ pa je v dopisu z dne 19. 9. 2016 pojasnil, da gradbene dnevnike prinese investitor na tehnični pregled in so na razpolago komisiji za tehnični pregled, ni pa jih potrebno prilagati vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja. Po zaključenem tehničnem pregledu se gradbeni dnevniki vrnejo investitorju, zato organ z njimi ne razpolaga več.Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti glede dokumenta pod točko 1. (tj. 0 - vodilna mapa, ki jo je izdelal Kolektor koling d. o. o., z datumom december 2007) podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1)[2].IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:- imena, priimki in podpisi samostojnih podjetnikov, saj se samostojni podjetniki v konkretnih dokumentih ne nahajajo kot posamezniki, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot taki pa niso upravičeni do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, posameznik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe;- imena, priimki in podpisi javnih uslužbencev, saj 1. alineja tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Navedene podatke je torej v zahtevanem dokumentu dopustno razkriti;- imena, priimki in podpisi zastopnikov gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan;- imena, priimke in podpise odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov oz. geodetov, odgovornih nadzornikov in odgovornih vodij del; IP na tem mestu poudarja, da je področje gradnje objektov v javnem interesu, ker izdaja gradbenega dovoljenja pomeni poseg v okolje in prostor, zato je tudi regulirano z javnopravnimi predpisi. V konkretnem primeru je treba upoštevati določila ZGO-1[3], ki določajo pogoje za odgovornega projektanta in odgovornega vodjo projekta. Vsak odgovorni projektant za svojo stroko (arhitektura, prostorsko načrtovanje, krajinska arhitektura, gradbeni načrti – npr. statika, načrti električnih inštalacij in električne opreme, načrti strojnih inštalacij in strojne opreme, načrti telekomunikacij, tehnološki načrti, načrti izkopov, geodetski načrti, itd.) odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati (47. člen ZGO-1). S podpisom in enotnim žigom odgovorni projektant jamči, da je načrt izdelan tako, da bo gradnja zanesljiva. Odgovorni vodja projekta pa je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom. Tudi pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, mora, v skladu z 2. točko prvega dostavka 66. člena ZGO-1 preveriti, kdo je odgovorni projektant in odgovorni vodja projekta ter ali izpolnjujeta vse z zakonom predpisane pogoje za projektanta in odgovornega projektanta. Iz navedenega izhaja, da lahko inženirske storitve (npr. pri projektni dokumentaciji, pri graditvi objektov in koordiniranju graditve z urejanjem prostora) opravljajo le posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim znanjem in imajo status pooblaščenega inženirja (3. točka prvega odstavka 129. člena ZGO-1). Status pooblaščenega inženirja se ob izpolnjevanju strokovnih in drugih zakonsko določenih pogojev pridobi z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 128. člena ZGO-1). Na podlagi 124. člena ZGO-1 in 32. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003, 56/05 in 108/09 – ZGO-1C) je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodita Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Upoštevaje navedeno, osebni podatki posameznika, ki nastopa kot odgovorni projektant ter odgovorni vodja projekta, niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani IZS in ZAPS, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. IP je vpogledal v imenik pri IZS ali ZAPS in ugotovil, da so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, vpisani (ali so bili v času izdelave načrtov) v imenik. Ker so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta v zahtevanih dokumentih navedeni v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma povedano drugače ime, priimek, izobrazba ter identifikacijska številka pooblaščenega inženirja so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja. Smiselno enako velja tudi za odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo del, ki so na dokumentih navedeni v okviru svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1,- ime, priimek in podpis notarja, saj se njegovi podatki v dokumentaciji nahajajo v vlogi poslovnega subjekta, kot tak pa ni upravičen do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, notar pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe.Glede naslednjih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da so posamezniki na podlagi njih določljivi in da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti. Gre za imena, priimke, izobrazbe in podpise posameznikov, ki so zaposleni v gospodarskih družbah in niso hkrati v vlogi poslovnega subjekta ali vpisani v javni register oseb, pooblaščenih za zastopanje oz. na dokumentu ne nastopajo v vlogi odgovornega projektanta ali drugih subjektov, ki v skladu z ZGO-1 nosijo odgovornost za izvedena dela.ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.V zvezi s 3. točko izpodbijane odločbe organaV delu, ki se nanaša na dostop do kopije kupoprodajne pogodbe z dne 9. 5. 2007 in računa št. 04-2007 z dne 11. 5. 2007, je IP v celoti sledil navedbam organa in stranskega udeleženca, da dokumentacija v navedenem delu predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je gospodarski subjekt, ki se ukvarja z gradnjo in prodajo gradbenih objektov, zaradi česar bi razkritje podatkov o kupnini za zemljišče, plačilnih rokih in drugih določbah glede nakupa zemljišča, stranskega udeleženca postavilo v konkurenčno slabši položaj na trgu in z razkritjem bi bila zmanjšana njegova konkurenčna prednost.Navedbe prosilke, da stranskemu subjektu ne more nastati škoda, saj prosilka ne opravlja konkurenčne dejavnosti, so neustrezne in posledica nerazumevanja statusa informacije javnega značaja. V postopkih po ZDIJZ se namreč o dokumentih ne odloča z vidika posamičnega prosilca, temveč se odloča z učinkom erga omnes. V postopku po ZDIJZ tako ni pomembno, kdo je prosilec in za kakšen namen potrebuje zahtevano informacijo, s kakšnimi znanji razpolaga in kako bo informacijo uporabil, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istega dokumenta, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Status prosilke je zato v konkretnem postopku irelevanten, kot tudi namen, zaradi katerega je želela pridobiti dokumente. Povedano drugače, če bi organ prosilki ugodil dostop do navedenih dokumentov, bi moral enako storiti tudi, če bi to zahteval katerikoli drug prosilec, ti prosilci pa bi lahko bili tudi konkurenti stranskega udeleženca. Organ mora zato o dokumentih odločati tako, kot da bi ta dokument zahteval kdorkoli. Če bi razkritje konkurenčnemu podjetju povzročilo stranskemu udeležencu škodo, mora organ zavrniti dostop tudi vsakemu drugemu prosilcu, tudi če ta potrebuje dokument iz drugih razlogov in sam ne ogroža konkurenčnega položaja stranskega udeleženca.Navedba stranskih udeležencev, da dokumentacija predstavlja izjemo iz 5.a člena ZDIJZ, je neutemeljena, saj je v primeru iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ mišljena dokumentacija, do katere nimajo dostopa niti same stranke konkretnega postopka. Prvi odstavek določa t. i. »izjemo strankinega pravila«. Če namreč področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do svojih podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih niti nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Ta izjema pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno.Navedbe, da bi moral prosilec postopati v skladu z ZUP in izkazati pravni interes za dostop do dokumentacije, so prav tako neutemeljene, saj imajo pravico dostopati do dokumentov po ZUP le stranke postopka in osebe s pravnim interesom (tudi obseg pridobljenih informacij je praviloma širši). Za preostale predstavlja ZDIJZ edino (in enako zakonito podlago), za dostop do dokumentov, ki so del upravnih postopkov. Postopek presoje dostopa do dokumentov je po ZDIJZ drugačen, kot po ZUP, vendar to ne pomeni, da nekdo, ki nima pravice dostopati do dokumentov po določbah ZUP, nikoli ni upravičen dostopati do teh dokumentov preko določb ZDIJZ. Nesmiselno in v nasprotju z namenom ZDIJZ bi bilo tolmačenje, da bi lahko samo stranke postopka dostopale do dokumentov preko ZDIJZ, saj lahko stranke postopka dostopajo do teh dokumentov že po določbah ZUP (kar je zanje tudi ugodneje), ZDIJZ zato za seznanitev z dokumenti zanje sploh ni potreben. Prav tako za dostopanje do dokumentov na podlagi ZDIJZ ni treba izkazati pravnega interesa. V skladu z ZDIJZ prosilec ni dolžan izkazati namena, zaradi katerega zahtevane informacije potrebuje in kako jih bo uporabil, prav tako pa organ takega pojasnila od prosilca ne sme zahtevati ali z njim pogojevati posredovanja dokumentov. 5. člen ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, pri čemer zakon dostopa ne pogojuje z izkazanim pravnim interesom. Dejstvo, za kaj prosilec dokumente potrebuje, je torej za postopek odločanja organa irelevanten in je dostop do dokumentov dolžan presojati skozi naravo dokumenta samega in po načelu erga omnes; povedano drugače organ mora ugotoviti, ali dokument kot tak predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, s katero bi se lahko seznanil kdorkoli, ki bi ta dokument zahteval, ne glede na posebne lastnosti posameznega prosilca. Navedbe stranskih udeležencev o neizpolnjevanju interesa za pridobitev zahtevanih podatkov, so tako v celoti neutemeljene in jih IP zavrača kot povsem irelevantne.V zvezi z izjemo poslovne skrivnosti, ki jo je zatrjeval stranski udeleženec v povezavi s projektno dokumentacijo (PID, POV)V dopisu, s katerim je stranski udeleženec Kolektor koling priglasil stransko udeležbo je zgolj pavšalno navedel, da projektna dokumentacija (PID in POV), s katero se želi seznaniti stranski udeleženec predstavlja poslovno skrivnost. Pri tem se ni opredelil do nobene škode, ki bi mu ob morebitnem razkritju nastala, kljub temu, da ga je IP k temu izrecno pozval z dopisom št. 090-61/2016/3 z dne 30. 8. 2016. Tudi sama narava dokumentacije je takšna, da je v javnem interesu, da so ti dokumenti prosto dostopni širši javnosti in ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti nekega podjetja. Gre namreč za dokumentacijo, ki izkazuje pogoje za varno uporabo novozgrajenega objekta s spremljajočo infrastrukturo in zunanjo ureditvijo, da so naprave izvedene skladno z odobreno tehnično dokumentacijo oz. predloženimi projekti izvedenih del glede stabilnosti in varnosti zaradi požarov, naravnih in drugih nesreč, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov ter da so dela izvedena v skladu s predpisi, normativi in standardi, ki so obvezni pri izvedbi takih del. IP prav tako ugotavlja, da je stranskega udeleženca pozval, da se do dokumentacije opredeli tudi v okviru prvega pritožbenega postopka, na podlagi katerega je nato v tem delu vrnil organu zadevo v ponovno odločanje, in sicer z dopisom 090-239/2015/5 z dne 24. 11. 2015. Stranski udeleženec v dopisu z dne 1. 12. 2015, s katerim je priglasil svojo stransko udeležbo, sploh ni zatrjeval izjeme poslovne skrivnosti, celo nasprotno, navedel je, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, zato je edini mogoč način seznanitve z njo vpogled. Organ se je torej dne 1. 12. 2015 strinjal s tem, da je dokumentacija dostopna na vpogled, zato ne more sedaj, v ponovljenem postopku, zavzeti drugačnega stališča. Poslovno skrivnost je treba namreč zaradi narave le-te, treba varovati ves čas, ne le takrat, ko je stranskemu udeležencu to v korist.IP je zato navedbe stranskega udeleženca v delu, ki se nanaša na projektno dokumentacijo, predloženo za pridobitev uporabnega dovoljenja, štel kot neutemeljene in odločil, kot je navedeno v izreku odločbe.Dejstvo, da je IP z odločbo št. 090-86/2016/12[4] z dne 29. 6. 2016 štel, da pogodba med stranskim udeležencem in takratnim Hypo leasing d. o. o. predstavlja poslovno pogodbo ne pomeni, da je za poslovno skrivnost štel tudi dokumentacijo, ki je nastala na podlagi navedene pogodbe. Slednja namreč sploh ni bila predmet presoje v pritožbenem postopku 090-86/2016.SklepnoNa podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilke zoper prvo alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa št. 090-14/2015 z dne 19. 8. 2014 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Pritožba se v delu zoper 1. in 3. točko izreka odločbe Upravne enote Idrija št. 090-14/2015 z dne 11. 2. 2016, zoper 2.-10. alinejo 2. točke izreka odločbe organa, zoper 1. alinejo 2. točke izreka organa v delu, ki se nanaša na mapo arhitekture št. 07011096, z datumom december 2007 in v delu, v katerem je organ v skladu s 1. točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke,na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Prvi odstavek 114. člena ZUP določa, da če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. IP ugotavlja, da je stranski udeleženec Kolektor koling d. o. o. v postopku priglasil stroške, pri čemer je IP kot upravičene stroške štel naslednje: stroške za vlogo v višini 250 točk OT, 2% materialnih stroškov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk ter pripadajoči DDV. IP ni upošteval priglašenih stroškov sodnih taks, saj je ta odločba oproščena plačila sodnih in upravnih taks. Odvetniška točka znaša 0,459 EUR, torej znaša odvetniška storitev 114,75 EUR (250 x 0,459), materialni stroški (2 % od 114,75 EUR) znašajo 2,30 EUR, skupaj torej 117,05 EUR. DDV v višini 22% na znesek 117,04 EUR znaša 25,75 EUR. Ker IP ocenjuje, da je stranski udeleženec v postopku uspel z dvema tretjinama zahtevka, je upravičen do povračila stroškov v višini 95,20 EUR, ki jih je dolžna poravnati prosilka, in sicer v roku 8 dni po pravnomočnosti te odločbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo in ta sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in ta sklep v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Sodba dostopna na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_U_1410-2015-18__090-140-2015-11_.pdf.[2] Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).[3] 45. člen ZGO-1: (1) Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante.(2) Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih.(3) Kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.(4) Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri izvajanju gradnje tega objekta nadzoruje, ali se gradnja objekta izvaja v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če med gradnjo objekta ugotovi neskladje, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi vpisati v gradbeni dnevnik. Če se ugotovljene pomanjkljivosti kljub njegovim ugotovitvam in opozorilom ne odpravijo, pa mora o tem obvestiti tudi pristojnega gradbenega inšpektorja. Investitor, izvajalec in nadzornik morajo odgovornemu vodji projekta in odgovornim projektantom omogočiti dostop in preglede na gradbišču ter vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje gradnje.[4] Dostopno na: https://www.ip-rs.si/ijz/prosilec-varstveno-delovni-center-vrhnika-idrija-2921/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=090-86%2F2016