Prosilec - Občina Škofja Loka
+ -Številka: 090-57/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval kopijo dokumenta, na podlagi katerega naj bi se pričela dela na krožišču na Kidričevi cesti. Organ je izdal odločbo, s katero je zahtevo zavrnil in pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec se je pravočasno pritožil. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da cesta, glede katere je prosilec zahteval dokumentacijo ne spada v upravljanje organa, zato ni dvomil, da organ z zahtevani dokumenti ne razpolaga. IP je pritožbo prosilca v celoti zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-57/2016/5Datum: 21. 4. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), št. 0900-0008/2016 z dne 4. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 0900-0008/2016 z dne 4. 3. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 28. 2. 2016 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval kopijo dokumenta, na podlagi katerega naj bi se pričela dela na krožišču na Kidričevi cesti. Ker organ na podlagi zahteve prosilca ni mogel ugotoviti, fotokopijo katerega dokumenta prosilec želi pridobiti, ga je dne 1. 3. 2016 pozval na dopolnitev zahteve. Prosilec je dne 4. 3. 2016 pri organu ustno na zapisnik zahtevo dopolnil oziroma specificiral tako, da je zahteval fotokopijo dokumenta, s katerim organ dovoljuje začetek del na krožišču pri trgovini Spar na Kidričevi cesti v Škofji Loki. Prosilec je tudi predlagal, da mu organ predloži spremljajoči dokument, v katerem je pisalo, da je prvi dokument istočasno tudi gradbeno dovoljenje.Organ je dne 4. 3. 2016 izdal odločbo št. 0900-0008/2016, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Organ je po pregledu gradiva, s katerim razpolaga, ugotovil, da ne razpolaga z zahtevano
informacijo javnega značaja oziroma z zahtevanim dokumentom. Organ je prosilcu v obrazložitvi zapisal še, da je skladno z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št 109/10, 48/12, 38/14 - odl. US in 46/15) upravljavec navedenega krožišča oziroma pred njegovo izgradnjo predmetne Kidričeve ceste, Direkcija RS za infrastrukturo, ki je tudi izvajala dela na tem območju. Organ je poudaril, da skladno z veljavno zakonodajo, ni pristojen za izdajanje dovoljenj za začetek gradbenih del. Na podlagi navedenega organ ne razpolaga z nobenimi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec.Prosilec se je dne 8. 3. 2016 zoper odločbo organa št. 0900-0008/2016 pritožil in v pritožbi navedel, da je organ v odločbi navedel nekaj netočnosti: da del ni izvajala Direkcija, ampak neko drugo podjetje iz Ljubljane. Prosilec se strinja z organom, da ni pristojen za izdajanje gradbenih dovoljenj. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 22. 3. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njim razpolaga.IP je za natančno ugotovitev dejanskega stanja, za kakšno cesto gre v konkretnem primeru, najprej preučil zakonodajo na področju kategorizacije cest v Republiki Sloveniji. IP je ugotovil, da javne ceste predstavljajo celotno javno cestno omrežje v Republiki Sloveniji. Delimo jih na državne ceste, ki so v lasti Republike Slovenije in občinske ceste, ki so v lasti občin. Za upravljanje, vzdrževanje in razvoj državnega omrežja - regionalnih in glavnih cest - je pristojna Direkcija RS za infrastrukturo. Občinske ceste so ceste javnega cestnega omrežja, ki so v upravljanju občin. Te tudi skrbijo za njihovo izgradnjo in vzdrževanje. Kategorizacija državnih cest je bila določena z Uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 102/2012, v nadaljevanju Uredba). Vir: http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste/drzavne_ceste/.IP je dne 5. 4. 2016 organ pozval, naj pojasni, katero oznako ima Kidričeva cesta v Škofji Loki in ali je Kidričeva cesta v upravljanju organa.Dne 5. 4. 2016 je organ pojasnil, da ima Kidričeva cesta v Škofji Loki oznako R 2 403 (pred tem je bila označena kot R 1 290/1077) in ni v upravljanju Občine Škofja Loka, ampak v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo. Organ je zapisal še, da so vse občinske ceste in kolesarske poti v Občini Škofja Loka navedene v Odloku o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 41/11 in 49/11). Za upravljanje le teh je pristojen organ.IP je po dodatnih posredovanih podatkih o številki cestnega odseka s strani organa pregledal še zgoraj navedeno Uredbo. Ta v 2. členu določa, da so državne ceste kategorizirane kot: avtoceste (AC), hitre ceste (HC), glavne ceste I. reda (G1), glavne ceste II. reda (G2), regionalne ceste I. reda (R1), regionalne ceste II. reda (R2) ter regionalne ceste III. reda (R3). Odsek R2 403 je v 8. členu predmetne Uredbe kategoriziran kot regionalna cesta II. Reda, torej je državna cesta v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo (v nadaljevanju Direkcija).IP je dne 5. 4. 2016 za odgovor na naslednje vprašanje: »Kdo je upravljavec krožišča pri Sparu oziroma pred njegovo izgradnjo Kidričeve ceste v Škofji Loki?«, prosil še Direkcijo. Direkcija je dne 5. 4. 2016 pisno pojasnila, da je Kidričeva cesta v Škofji Loki državna cesta, rondo pri Sparu se nahaja na državni cesti R2-403/1077 na stacionaži 0,560 km in potrdila, da je upravljavec tega dela ceste.IP ne dvomi v navedbe in pojasnila organa in Direkcije, saj se je na podlagi podatkov na spletu in zakonodaje, ki ureja področje kategorizacije cest, sam prepričal, da je cesta R2-403/1077 v upravljanju Direkcije, zato je Direkcija pristojna za izgradnjo in vzdrževanje. IP tako ne vidi razumnih razlogov, na podlagi katerih bi podvomil v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki glede izgradnje na cestnem odseku R2-403/1077, ne razpolaga, saj odsek ni v lasti niti v upravljanju organa. Neprepričljive so bile tudi vse navedbe prosilca v pritožbi, s katerimi je skušal pojasniti, zakaj meni, da naj bi dokument o dovoljenju gradnje na R2-403/1077, obstajal.
Kot že rečeno, ZDIJZ podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci in ne IP, pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument. Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. Ne zadostuje niti, da je organ po zakonu ali predpisu dolžan izdelati določeno informacijo.IP dodaja, da organi na zahtevo prosilca na podlagi ZDIJZ tudi niso dolžni od drugih organov pridobivati dokumentov, ki jih želijo prosilci. Po preučitvi celotne zadeve, IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z nobenimi dokumenti, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka