+-Datum: 19.04.2016 Številka: 090-55/2016 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij o delovanju in poslovanju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ter o nadzoru organa nad opravljanjem nalog KPK. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga neobstoja informacij, hkrati pa prosilca napotil na javno objavljene in prosto dostopne informacije. V pritožbenem postopku je IP, glede na zakonske pristojnostih organa pri izvajanju nadzorne funkcije nad opravljanjem nalog KPK, pregledu objavljenih informacij na spletni strani organa in na podlagi navedb organa ugotovil, da organ z drugimi zahtevanimi informacijami (dokumenti) kot tistimi, na katere je prosilca že napotil, ne razpolaga. IP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, saj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki.ODLOČBA:Številka: 090-55/2016/4Datum: 20. 4. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi………………………………(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenije, Državni zbor, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 010-1/16-4/2 z dne 22. 2. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilca zoper odločbo Republike Slovenije, Državnega zbora, št. 010-1/16-4/2 z dne 22. 2. 2016, zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je z vlogo z dne 22. 1. 2016 zahteval naslednje podatke v zvezi z delovanjem Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) in nadzora nad delovanje KPK:
na kateri način in s katero skupino Državni zbor izvaja učinkovito kontrolo smotrnosti neomejene uporabe javnih sredstev za potrebe KPK po določilu 21. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – UPB, v nadaljevanju ZIntKP)?
na kateri način in s katero skupino Državni zbor, na podlagi določila 1. stavka prvega odstavka 20. člena ZIntPK, izvaja zanesljivo kontrolo ustreznosti, zakonitosti in učinkovitosti dela KPK ter uslužnosti slednjih do strank oz. prijaviteljev korupcijskih dejanj?
kje so dostopni podatki o opravljenih navedenih kontrolah v letu 2014 in 2015?
kateri (neprofitni) organi, organizacije in posamezniki so po določilu drugega odstavka 17. člena ZIntPK bili v letu 2014 in 2015 financirani s posredovanjem KPK in za kakšne namene?
koliko prijav korupcije je KPK v letu 2014 in 2015 zavrnila z razumljivo in koliko brez razumljive vsebinske obrazložitve?
koliko kaznivih dejanj je KPK zaznala v prijavah korupcije v letu 2014 in 2015?
koliko slednjih kaznivih dejanj je KPK po določilu tretjega odstavka 23. člena ZInPK posredovala v obravnavo policiji v letu 2014 in 2015?
Organ je v izreku odločbe št. 010-1/16-4/2 z dne 22. 2. 2016 v celoti zavrnil zahtevo prosilca z dne 22. 1. 2016. V obrazložitvi je zapisal, da so podatki, ki jih zahteva prosilec, javno dostopni oz. še niso nastali. V zvezi s 1. – 3. točko zahteve je pojasnil, da obravnava Mandatno-volilna komisija Državnega zbora med drugim tudi letna poročila KPK. Podatki (gradiva, sklepi, magnetogrami) o opravljenih obravnavah so javno dostopni na spletni strani organa (https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/). Nazadnje je bila opravljena obravnava Letnega poročila 2014 KPK na 12. seji komisije dne 2. 7. 2015 in na njenem 2. nadaljevanju dne 15. 10. 2015. V poročilu KPK so navedeni tudi podatki iz 5., 6. in 7. točke zahteve za leto 2014. Podatki o vseh finančnih nakazilih KPK pa so javno dostopni na spletni strani aplikacije Supervizor (http://supervizor.kpk-rs.si/) tako, da lahko prosilec sam vpogleda tudi v podatke iz 4. točke zahteve za leti 2014 in 2015. Glede na to, da so zahtevani podatki enostavno javno dostopni na navedenih spletnih mestih, je organ na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo v tem delu zavrnil in prosilca napotil na vpogled v navedene javno objavljene podatke. Dostop do zahtevanih podatkov za leto 2015 (razen za točko 4. zahteve) pa je organ zavrnil, ker z njimi ne razpolaga. KPK namreč mora, skladno z 19. členom ZIntPK, organu predložiti letno poročilo za preteklo leto najkasneje do 31. maja tekočega leta. Prosilec je pravočasno vložil pritožbo zoper odločbo organa in navedel, da je po pregledu podatkov v aplikaciji Supervizor, poročila o delu KPK za leto 2014 in natančni preučitvi vsebine dveh sej Mandatno–volilne komisije ugotovil naslednje:- nadzor nad kontrolo neomejene uporabe javnih sredstev pri KPK naj bi izvajala Mandatno – volilna komisija, toda nikjer ni videti, da slednja izvaja učinkovito kontrolo smotrnosti porabe javnih sredstev;- nikjer ni videti znakov, da je Mandatno–volilna komisija zanesljivo preverila dokumentacijo KPK, kjer bi lahko preverila, ali način dela KPK ustreza zakonitim postopkom. Tudi ni videti, ali postopki KPK ustrezajo realnemu zadovoljstvu uporabnikov uslug KPK glede učinkovitega varovanja in izvajanja pravic ter utemeljenih interesov strank oz. prijaviteljev;- ker torej ni izvedenih kontrol, vezanih na vprašanja pod 1. in 2. točko, tudi ni podatkov, ki bi ugodili zahtevi pod 3. točko;- med podatki Supervizorja so navedeni podatki o pravnih osebah, ki so prejele javna sredstva v obliki plačil s strani KPK, toda nikjer ni razvidno, katere usluge in koliko uslug je narejeno oz. za katere potrebe KPK. Razumljiva je poraba elektrike v poletnem in zimskem času ter najem prostorov, čeprav je razvidna zelo velika nerazumljiva razlika za najem prostorov nekaj let nazaj in danes;- nikjer ni informacij za javnost, koliko prijav korupcije je KPK zavrnila z razumljivo in koliko brez razumljive obrazložitve. Ti podatki so namreč zelo pomembni za javnost, ker kažejo, ali KPK učinkovito, zakonito in transparentno obravnava prijave korupcije;- v poročilu o delu KPK za leto 2014 tudi ni števila kaznivih dejanj npr. po 131., 284., 288., 257., 266. in drugih členih Kazenskega zakonika, ki jih je KPK prepoznala v prijavah korupcije ter- v poročilu je sicer podatek o številu nekaterih prijav, ki jih je KPK posredovala v obravnavo policiji, vendar ni razvidno, ali so to prijave navedenih kaznivih dejanj ali pa prijave korupcije, ki jih zaradi zapletenih dejstev mora preiskati policija.Prosilec vztraja, da je seznanjen le s podatkom, da naj bi nadzor nad delom KPK izvajala Mandatno–volilna komisija. Drugih zahtevanih informacij pa v napotilih organa ni zasledil. Prosilec meni, da bi organ moral zainteresiranim državljanom posredovati vse podatke, ki so bistveni za prikaz transparentnosti, zakonitosti, smotrnosti in učinkovitosti dela KPK ter gospodarnega namenskega ravnanja z javnim denarjem. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopisom št. 010-01/16-4/4, z dne 21. 3. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je z dopisom št. 090-55/2016/2 z dne 30. 3. 2016 organ pozval za dodatna pojasnila in dokumente. Organ je z dopisom z dne 12. 4. 2016 IP posredoval dodatna pojasnila in navedel, da je prosilcu posredoval vse informacije oz. navedel povezave do javno objavljenih dokumentov, s katerimi razpolaga. Organ se je opredelil do pritožbenih navedb po točkah zahteve, in sicer:- k 1. točki – kako in v kakšnem obsegu Mandatno–volilna komisija izvaja nadzor nad kontrolo uporabe javnih sredstev, je razvidno iz magnetograma in poročil komisije. Konkretnih dokumentov o tem, ali je ta nadzor učinkovit ali ne, ni. K temu je treba omeniti še to, da KPK ne razpolaga neomejeno z javnimi sredstvi (kot to navaja prosilec), saj se mora tudi KPK ravnati po svojem sprejetem letnem finančnem načrtu znotraj državnega proračuna in pravilih za izvrševanje proračuna.- k 2. točki – tudi o tem, ali je Mandatno–volilna komisija zanesljivo preverila dokumentacijo KPK, dokumenti ne obstajajo, razen že navedenih. Prav tako organ ne razpolaga z dokumenti o tem, ali postopki KPK ustrezajo realnemu zadovoljstvu uporabnikov uslug KPK (ali je to sploh kategorija, ki se jo lahko nedvoumno določi? Poleg tega KPK ne opravlja "usluge" za stranke ali prijavitelje, skladno s 5. členom ZIntPK je KPK namreč samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanje pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge…).- k 3. točki – ta trditev prosilca drži, ker podatkov oz. dokumentov iz 1. in 2. točke ni, ni možno pridobiti oz. posredovati podatkov iz 3. točke;- k 4. točki – glede na to, da prosilcu ne zadostuje vpogled v podatke o pogodbenih partnerjih KPK, ki so objavljeni v javno dostopni aplikaciji Supervizor, lahko natančnejše podatke zahteva neposredno od KPK, saj organ s temi podatki ne razpolaga ter- k 5., 6. in 7. točki – ker prosilec ni zadovoljen s podatki v letnem poročilu, organ pa z drugimi dokumenti ne razpolaga, predlaga, da prosilec zahtevane podatke zahteva neposredno od KPK. Pritožba ni utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. IP ugotavlja, da organ v tem primeru zahteve prosilca ne zavrne, temveč ji ugodi, prosilcu pa v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ posreduje napotilo na javno dostopno zahtevano informacijo. V konkretnem primeru je torej organ ravnal postopkovno napačno, s tem ko je zahtevo v celoti zavrnil, v obrazložitvi pa prosilca napotil na javno dostopne informacije. Ker prosilec odločbo izpodbija v celoti iz razloga, ker se iz javno objavljenih informacij, na katere ga je napotil organ, ni seznanil z zahtevanimi informacijami, je IP ugotovil, da navedena kršitev postopka ni bistvena. Predmet tega pritožbenega postopka, kot je razvidno iz nadaljevanja te odločbe, je primarno vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami oz. z drugimi informacijami kot tistimi, na katere je napotil prosilca, razpolaga. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Ker je organ že v izpodbijani odločbi in nato v pojasnilu z dne 12. 4. 2016 trdil, da z drugimi zahtevanimi informacijami, kot tistimi, na katere je napotil prosilca, ne razpolaga, je IP primarno ugotavljal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.Iz zahteve in pritožbe prosilca je razvidno, da prosilec pričakuje, da bi organ, kot nadzorni organ nad opravljanjem nalog KPK, moral razpolagati z zahtevanimi informacijami, iz katerih je razvidno učinkovito, zakonito in odgovorno delo KPK, smotrna neomejena uporaba javnih sredstev KPK, učinkovitost nadzora nad KPK itd. Glede na zahtevo prosilca bo IP najprej ugotovil vlogo, pristojnosti in naloge organa v razmerju do KPK. Na podlagi navedenih ugotovitev, bo razvidno, s katerimi informacijami o KPK bi naj organ razpolagal in ali je organ zahtevo utemeljeno zavrnil iz razloga neobstoja informacij. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZIntPK opravlja nadzor nad opravljanjem nalog KPK organ oz. njegovo delovno telo, Mandatno-volilna komisija. Mandatno–volilna komisija torej na podlagi 20., 21. in tretjega ter četrtega odstavka 22. člena ZIntPK:- opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem, sprejemanjem daril, nasprotjem interesov ter nezdružljivostjo funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika KPK in obeh namestnikov predsednika komisije,- obravnava letna poročila KPK,- obravnava oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov,- obravnava revizijska poročila KPK in- obravnava predloge za razrešitev predsednika komisije in obeh namestnikov predsednika komisije.IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru relevantna določba prvega odstavka 20. člena ZIntPK, ki določa, da "nadzor nad opravljanjem nalog komisije opravlja državni zbor. Predsednik komisije enkrat letno poroča državnemu zboru brez navajanja podatkov, ki bi omogočali identifikacijo obravnavanih fizičnih ali pravnih oseb, o vsebini in obsegu dela, o svojih sklepih, ugotovitvah, mnenjih komisije povezanih s pristojnostmi komisije, ter poda oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov".Glede na navedeno določbo mora predsednik KPK enkrat letno poročati organu o zadevah, ki so v določbi prvega odstavka 20. člena ZIntPK navedene, ter enkrat letno podati oceno trenutnega stanja. Letno poročilo mora obsegati vsebino in obseg dela, sklepe, ugotovitve, mnenje KPK ter oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov. Pri poročanju organu ZIntPK določa omejitev vezano na identiteto oseb, saj določa, da KPK poroča brez navajanja podatkov, ki bi omogočali identifikacijo obravnavanih fizičnih ali pravnih oseb.IP ugotavlja, da je predložitev poročila KPK organu v izvajanju nadzorne funkcije organa. Ta funkcija je, kot izhaja iz določbe četrtega odstavka 22. člena ZIntPK, politične narave in ne, kot napačno meni prosilec, v namenu splošnega družbenega nadzora. Organ namreč lahko predsedniku republike predlaga razrešitev predsednika komisije ali namestnika predsednika komisije, če ta ne opravlja funkcije v skladu z načelom zakonitosti. Ker je KPK v skladu s 5. členom ZIntPK samostojen in neodvisen državni organ, organ izvajanja nadzora nad opravljanjem nalog KPK ne sme opravljati v smislu usmerjanja dela KPK ali dajanja navodil KPK pri izvajanju njenih pristojnosti. Organ lahko od KPK zahteva le dodatna pojasnila k letnemu poročilu ali oceni stanja. Organ torej glede transparentnosti, zakonitosti, smotrnosti in učinkovitosti dela KPK ter gospodarnega namenskega ravnanja KPK z javnim denarjem razpolaga le z informacijami iz letnega poročila in ocene stanja KPK. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca, saj z drugimi dokumenti, kot tistimi, za katere je prosilcu v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi izpodbijane odločbe posredoval napotila, ne razpolaga. IP je pregledal spletno stran organa in ugotovil, da so pod 12. redno sejo Mandatno-volilne komisije z dne 2. 7. 2015 in njenega 2. nadaljevanja z dne 15. 10. 2015 javno objavljeni in prosto dostopni dokumenti v zvezi z obravnavo letnega poročila KPK za leto 2014. Prosilec se je torej preko spleta že seznanil s Poročilom KPK za leto 2014, popravkom poročila KPK za leto 2014, poročilom Mandatno-volilne komisije k letnemu poročilu za leto 2014 KPK, zapisi sej in mnenjem Komisije za državno ureditev Državnega sveta k letnemu poročilu KPK za leto 2014. IP je še ugotovil, da pa je Ocena stanja KPK za leto 2014 objavljena in prosto dostopna na spletni strani KPK na povezavi https://www.kpk-rs.si/upload/t_datoteke/Ocena_stanja_2015_1.pdf. IP je glede na zakonske pristojnostih organa pri izvajanju nadzorne funkcije nad opravljanjem nalog KPK, pregledu objavljenih informacij na spletni strani organa in na podlagi navedb organa z dne 12. 4. 2016 ugotovil, da organ z drugimi zahtevanimi informacijami (dokumenti) za leto 2014 kot tistimi, na katere je prosilca že napotil, ne razpolaga. Prav tako organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami za leto 2015, saj mora KPK v skladu z 19. členom ZIntPK letno poročilo predložiti najkasneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. Organ torej letnega poročila KPK za leto 2015 še ni prejel in posledično še ni bilo obravnavano na seji Mandatno-volilne komisije organa. Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, to pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. IP poudarja, da nima razloga dvomiti v navedbe organa, da ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki so javno in prosto dostopni na spletni strani organa. Povedano drugače, IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s še katerimi drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Poudariti je treba tudi, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje informacije, s katerim v materializirani obliki ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi informacije, ki so predmet zahteve. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da drugi zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z drugimi informacijami še razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila : Monika Voga, univ. dipl. prav., svetovalka IP Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
