Prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve
+ -Številka: 090-53/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij v zvezi z obiskom nekdanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, v Latinski Ameriki (od 30. 3. 2008 do 5. 4. 2008). Organ je prosilcu omogočil delni dostop do depeš zaradi varovanja osebnih podatkov in zaradi obveznosti varovanja dokumentov po 45.a členu Zakona o zunanjih zadevah. V delu, ki se nanaša na uradne dokumente, ki jih je predsednik ob obisku izročil drugim predsednikom, je organ zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da dokument ne obstaja. Prosilec se je zoper odločbo pritožil in ponovno zahteval vso dokumentacijo ter da mu organ razkrije osebna imena vseh oseb, ki so bili prejemniki javnih sredstev. IP je ugotovil, da so bila pri plačilu stroškov uradne delegacije uporabljena javna sredstva, zato obravnavani podatki, katerih razkritje zahteva prosilec, ne predstavljajo t. i. varovanih osebnih podatkov v smislu 1. člena ZVOP-1. Glede obstoja uradnih dokumentov je IP ugotovil, da organ z njimi ne razpolaga. Posledično je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da razkrije osebna imena uporabnikov javnih sredstev. V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-53/2016/6Datum: 30. 5. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …. (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 3. 3. 2016, zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1001 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-2/2016/5 z dne 23. 2. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 3. 3. 2016 se delno ugodi in se druga alineja izreka odločbe Ministrstva za zunanje zadeve, št. 090-2/2016/5 z dne 23. 2. 2016, odpravi v delu, ki se nanaša na:- ime in priimek osebnega fotografa,- ime in priimek novinarja TV Slovenija,- ime in priimek osebnega zdravnika tedanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, ter- ime in priimek izvršnega direktorja za trženje Luke Koper,ter se odloči:Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki, na elektronski naslov…., naslednje fotokopije dokumentov:- prilogo k depeši ZAM080111 z naslovom Delegacija Republike Slovenije, tako, da mu posreduje še naslednje podatke: ime in priimek osebnega fotografa ter ime in priimek novinarja TV Slovenija,- depešo ZAM080118 tako, da mu posreduje še naslednje podatke: ime in priimek osebnega zdravnika tedanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka,- depešo VBA080091 tako, da mu posreduje še naslednje podatke: ime in priimek zadnje navedene fizične osebe v četrtem odstavku besedila na drugi strani dokumenta,- depešo VBA080088 tako, da mu posreduje še naslednje podatke: ime in priimek izvršnega direktorja Luke Koper.2. V preostalem delu se pritožba zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 31. 1. 2016 na organ naslovil zahtevo za informacije v zvezi z obiskom nekdanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, v Latinski Ameriki (od 30. 3. 2008 do 5. 4. 2008), in sicer:- seznam oseb, ki so bile v delegaciji, - urnik/agendo obiska (kdaj, s kom in na katero temo se je predsednik sestal in kdo je bil prisoten na sestankih) ter - uradne dokumente, ki jih je predsednik ob obisku izročil drugim predsednikom. Organ je 2. 2. 2016 na prosilca naslovil poziv za dopolnitev zahteve, ki jo je prosilec pravočasno dopolnil z naslovom ter navedbo, da se z zahtevanimi podatki želi seznaniti v elektronski obliki.Organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. 090-2/2016/5 z dne 23. 2. 2016 in prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov (depeš) VBA080088, VBA080090, VBA080091, VBA080093, ZAM080111 in ZAM080118 zaradi varovanja osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter delni dostop do dokumentov (depeš) VBA080088, VBA080089, VBA080091, VBA080092 in VBA080107 zaradi obveznosti varovanja dokumentov (45.a člen Zakona o zunanjih zadevah). V delu, ki se nanaša na uradne dokumente, ki jih je predsednik ob obisku izročil drugim predsednikom, je organ zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da dokument ne obstaja.Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in navedel:- da ponovno zahteva dokument – kopijo seznama, ki ga je predsednik dr. Türk izročil venezuelskemu predsedniku Chavezu, saj je iz sporočila za javnost[1] z dne 11. 7. 2008 jasno razviden obstoj omenjenega dokumenta;- da so imena predsednikovega osebnega fotografa in novinarja TV Slovenija ter predsednikovega osebnega zdravnika in izvršnega direktorja Luke Koper neupravičeno prekrita, saj dvomi, da te osebe niso prejemniki javnih sredstev, zato zahteva razkritje osebnih imen vseh oseb, ki so prejemniki javnih sredstev, ter- da mu organ posreduje vso dokumentacijo, tudi tisto, ki se nanaša na drugi del obiska predsednika dr. Türka, ki je potekal v Kolumbiji in Venezueli (tj. po 2. 4. 2008), saj se iz že posredovane dokumentacije zdi, kot da je šlo samo za obisk Peruja in Brazilije, ne pa tudi Kolumbije in Venezuele.Prosilec je še predlagal, da naj organ za zakonito zavrnitev informacij v celotni dokumentaciji uporabi črno barvo in ne bele, ker s prekrivanjem z belo barvo, prosilec ne ve točno, kaj je bilo prekrito in kaj je le prazen papir.Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-2/2016/9 z dne 15. 3. 2016, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je 26. 4. 2016 z namenom razjasnitve dejanskega stanja na organ naslovil poziv za pojasnilo in dostavo vseh dokumentov v pritožbeni zadevi. Organ je po podaljšanju roka za podajo odgovora z dopisom, št. 090-2/2016/17 z dne 6. 5. 2016, IP posredoval pojasnilo v zvezi z obiskom tedanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, v Latinski Ameriki (od 30. 3. 2008 do 5. 4. 2008), v katerem je navedel, da končni program obiska ni bil pripravljen pri organu, da note, omenjene v depeši ZAM080118, ne vsebujejo podatkov o programu obiska, ter da je stroške za hotelske namestitve za celotno delegacijo poravnal organ, pri čemer je za del stroškov, ki se nanašajo na člane delegacije, ki niso bili uslužbenci organa, prejel refundacije od drugih državnih organov.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izpodbijal tisti del prvostopenjske odločbe, ki se nanaša na obstoj dokumentov iz druge in tretje alineje zahteve, ter na pravilno uporabo materialnega predpisa pri delnem dostopu do dokumentov iz prve alineje zahteve. Predmet tega pritožbenega postopka je tako presoja, ali zahtevani dokumenti obstajajo, in ali prekriti deli zahtevanih dokumentov predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.1. Glede informacij, ki jih je organ izločil iz dokumentovOrgan se je v izpodbijani odločbi skliceval na to, da depeše VBA080088, VBA080090, VBA080091, VBA080093, ZAM080111 in ZAM080118 vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Pri tem je organ upošteval izjemo od izjeme, ki je določena v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in prosilcu zavrnil dostop zgolj do imen in priimkov oseb, ki niso prejemniki javnih sredstev, podatkov o zaposlitvi teh oseb oz. funkcije v društvih. Prav tako je organ prosilcu zavrnil dostop do dokumentov ministrstva za zunanje zadeve, ker je ugotovil, da bi razkritje zapisov v depešah VBA080088, VBA080089, VBA080091, VBA080092 in VBA080107 škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije. Prosilec se je na to odločitev organa pritožil, saj je bil mnenja, da so imena predsednikovega osebnega fotografa, novinarja TV Slovenija, predsednikovega osebnega zdravnika ter izvršnega direktorja Luke Koper neupravičeno prekrita. Prosilec je namreč dvomil, da te osebe niso prejemniki javnih sredstev, zato je zahteval razkritje osebnih imen vseh oseb, ki so prejemniki javnih sredstev.Kadar zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo katero od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, mora organ izločiti te informacije ter prosilca seznaniti z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ se je pri svoji odločitvi skliceval na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker se je prosilec na tako posredovane informacije pritožil, saj je menil, da je organ prekril več kot je skladno s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so te informacije prosto dostopne.Osebni podatek je skladno z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Skladno z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi organ, op. IP) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Skladno z določbo 16. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.Organ je pri odločanju o dostopu do osebnih podatkov upošteval 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in dovolil dostop do informacij, ker je šlo za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zavrnil pa je dostop do imen in priimkov oseb, ki niso bili prejemniki javnih sredstev. Na to odločitev se je prosilec pritožil in izrazil dvom, da mu je organ resnično omogočil dostop do osebnih imen vseh oseb, ki so iz kateregakoli drugega naslova bili prejemniki izplačil iz javnih sredstev, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je šlo za porabo javnih sredstev.Organ je na vprašanje IP, kdo je prevzel stroške potovanja, nastanitve ter druge stroške za osebnega fotografa, predstavnika medijev in osebnega zdravnika predsednika, ki so bili člani uradne delegacije Republike Slovenije pri obisku tedanjega predsednika Republike Slovenije v Latinski Ameriki od 30. 3. 2008 do 5. 4. 2008, odgovoril, da je članom delegacije, ki niso bili uslužbenci organa, stroške za hotelske namestitve kril organ, pri čemer je za ta del stroškov prejel refundacije od drugih državnih organov, konkretno od Urada predsednika republike. IP je tako svojo odločitev za razkritje osebnih podatkov vseh prisotnih v uradni delegaciji Republike Slovenije pri obisku tedanjega predsednika Republike Slovenije v Latinski Ameriki oprl na to, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev. Oba organa sta skladno s 3. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in z 2. členom Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03) neposredna proračunska uporabnika, kar pomeni, da se neposredno financirata iz državnega proračuna in z vsemi svojimi sredstvi upravljata kot z javnimi sredstvi. Pojem porabe javnih sredstev se ne nanaša zgolj na podatek o znesku, pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. K zgornjim argumentom se pridružuje tudi dejstvo, da Računsko sodišče pri revidiranju poslovanja uporabnikov javnih sredstev, revidira pravilnost in smotrnost poslovanja kot celoto, ne glede na to, da so določena sredstva vrnjena iz naslova povračil sredstev med neposrednimi uporabniki. V revizijskem postopku po Zakonu o Računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12) se namreč šteje, da poslovanje uporabnika javnih sredstev sestavljajo vsa dejanja uporabnika javnih sredstev, ki vplivajo na njegove prejemke oziroma izdatke, prihodke oziroma odhodke ali na sredstva oziroma obveznosti do virov sredstev. Kljub temu da so sredstva bila vrnjena v proračun, bi lahko miselnost, da v primeru refundacij organ ne potrebuje izkazovati, za kaj porablja javna sredstva, predstavljala ozko grlo, funkcija nadzora nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ki jo ZDIJZ omogoča državljanom, pa bi bila s tem izničena. Če organ nekomu krije stroške namestitve, ne glede na povračilo porabljenih sredstev, pravno gledano organ (u)porablja javna sredstva, saj je (za določen čas) prevzel obveznost v breme proračunskih sredstev. Ker je podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev, so imena in priimki navedenih oseb v obravnavanem primeru prosto dostopna informacija, pritožba prosilca pa utemeljena. Kljub dejstvu, da je stroške delegacije organ kril zgolj tistim članom delegacije, ki so bili uslužbenci organa, ostalim pa zgolj stroške za hotelske namestitve, pri čemer je za ta del stroškov prejel refundacije od drugih državnih organov, konkretno od Urada predsednika republike, so bila pri plačilu uporabljena javna sredstva, zato je IP skladno z navedenimi izhodišči ugotovil, da kot nevarovani osebni podatki (tj. podatki, ki jih je dopustno in potrebno razkriti) nastopajo imena in priimki:- osebnega fotografa,- novinarja TV Slovenija ter- osebnega zdravnika tedanjega predsednika Republike Slovenije.Organ pa je poleg imena in priimkov zgoraj navedenih oseb prekril tudi ime in priimek tedanjega izvršnega direktorja Luke Koper, čemur je prosilec oporekal z navedbo, da je večinski lastnik podjetja Republika Slovenija, zato gre tudi v tem primeru za porabo javnih sredstev. IP se strinja s prosilcem, da v navedenem primeru ne gre za varovane osebne podatke, vendar iz drugih razlogov. Ime in priimek izvršnega direktorja gospodarske družbe sta javna po samem zakonu[2], zato njuno razkritje ne bi pomenilo kršitve ZVOP-1. Obravnavani podatki, katerih razkritje zahteva prosilec, ne predstavljajo t. i. varovanih osebnih podatkov v smislu 1. člena ZVOP-1, ker gre zgolj za razkritje udeleženca sestanka, kot predstavnika subjekta, v katerem imenu in za račun je ta oseba na sestanku tudi sodelovala. Ne gre torej za razkrivanje osebnih lastnosti posameznika ali drugih vidikov njegove zasebnosti[3]. Poleg tega, da se imenovane izvršne direktorje skupaj z obsegom pooblastil za zastopanje prijavi za vpis v sodni register, je podatek prosto dostopen tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/novice/single/nov-izvrsni-direktor-za-trzenje-in-logistiko. Glede na navedeno je IP zaključil, da izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi v tem primeru ni podana, zato je ime in priimek izvršnega direktorja Luke Koper dovoljeno razkriti.Iz navedenih razlogov je IP zaključil, da so imena in priimki predsednikovega osebnega fotografa, novinarja TV Slovenija, predsednikovega osebnega zdravnika ter izvršnega direktorja Luke Koper prosto dostopne informacije. Zato je pritožbi v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka.Prosilec se je pritožil tudi zoper način prekrivanja varovanih podatkov v posredovanih dokumentih, in sicer je predlagal, da naj organ za zakonito zavrnitev informacij v celotni dokumentaciji uporabi črno barvo in ne bele, ker s prekrivanjem z belo barvo, prosilec ne ve točno, kaj je bilo prekrito in kaj je le prazen papir. IP glede izločevanja podatkov iz dokumentov na podlagi 7. člena ZDIJZ pojasnjuje, da tako ZDIJZ kot Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba), ki sta veljala v času izdaje prvostopenjske odločbe, ne določata tehnike izločanja podatkov. Uredba v 21. členu določa, da je podatke mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki oz. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. Ni pa določeno, na kakšen način oz. kako naj organ to stori, zato je odločitev o tem, kako to storiti, na vsakokratnem zavezancu. Pritožba prosilca je zato v tem delu neutemeljena.2. Glede (ne)obstoja zahtevanih dokumentovIz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Ker ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki, je IP na podlagi pritožbenih navedb v nadaljevanju ugotavljal obstoj zahtevanih informacij.Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil, ker je ugotovil, da pri organu ne obstaja dokumentarno gradivo, ki bi ustrezalo uradnim dokumentom, ki jih je tedanji predsednik Republike Slovenije izročil svojim sogovornikom. Gre za dokumente iz tretje alineje zahteve prosilca. Organ je v odločbi obrazložil, da se na pogovorih ob obiskih na taki ravni skladno s protokolarnimi in mednarodnimi običaji ne izmenjuje uradnih dokumentov, razen če gre za podpis kakega mednarodnega dokumenta. Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec ni strinjal z odločitvijo o zavrnitvi zahteve in pri tem navedel, da je iz sporočila za javnost z dne 11. 7. 2008 jasno razviden obstoj dokumenta, tj. seznama, ki ga je tedanji predsednik Republike Slovenije izročil venezuelskemu predsedniku Chavezu, zato je ponovno zahteval izrecno navedeni dokument. Iz pritožbenih navedb prosilca je izhajalo, da je organ pri odločanju o dokumentih iz tretje alineje zahteve, zahtevo tolmačil preozko in odločal zgolj o uradnih dokumentih, ki jih je predsednik ob obisku izročil drugim predsednikom (kot je v zahtevi prosilec tudi navedel, op. IP), in natančno zapisal, da želi prejeti kopijo seznama, ki ga je tedanji predsednik Republike Slovenije izročil venezuelskemu predsedniku Chavezu. Organ je v spremnem dopisu ob odstopu pritožbe glede teh navedb pojasnil, da v tem primeru ni šlo za posredovanje uradnega dokumenta, pač pa je seznam napisal eden od članov delegacije, ki je bil s problematiko seznanjen, tik pred samim sestankom. Zaradi tega razloga ne gre za uradni dokument in se ne nahaja v zbirki dokumentarnega gradiva. IP je sledil argumentaciji in pojasnilom organa in odločil, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, saj je organ dovolj prepričljivo pojasnil, zakaj se dokument, ki ga je tedanji predsednik Republike Slovenije izročil svojemu sogovorniku, ne nahaja v zbirki dokumentarnega gradiva. Poleg tega vsebine zahteve prosilca z dne 31. 1. 2016 ni bilo mogoče razlagati na način, da prosilec zahteva seznam slovenskih državljanov, ki so prestajali zaporno kazen v Venezueli, zato je IP ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za to, da bi bil organ pri svojem odločanju »pikolovski«, kot je v pritožbi navedel prosilec. Vsak prosilec se mora zavedati, da je osrednji in najpomembnejši del zahteve opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti. Opis, ki je dovolj natančen, predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Drugačno ravnanje organa bi pomenilo odločanje preko zahtevka, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 213. člena ZUP, zato v konkretnem primeru ne gre za to, da bi bil organ pri svojem odločanju »pikolovski«. Ko je bil organ (sicer šele v pritožbi) seznanjen, da je prosilec z uradnimi dokumenti iz tretje alineje zahteve »ciljal« na kopijo seznama, ki ga je tedanji predsednik Republike Slovenije izročil venezuelskemu predsedniku, je v spremnem dopisu ob odstopu pritožbe tudi pojasnil, kako je seznam nastal, zakaj ne gre za uradni dokument in zakaj se le-ta ne nahaja v zbirki dokumentarnega gradiva. Organ je navedel, da je seznam napisal eden od članov delegacije, ki je bil s problematiko seznanjen, tik pred samim sestankom, zato se ne nahaja v zbirki dokumentarnega gradiva. Prosilci se morajo zavedati, da bolj ko je opredelitev natančna, večja je verjetnost, da bodo prejeli prave podatke oz. konkretne obrazložitve, zakaj z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga. Zaradi vsega navedenega je IP ugotovil, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. Prosilec je v pritožbi še navedel, da lahko na podlagi odgovora organa sklepa, da je v tem primeru šlo za kršitev protokolarnih in mednarodnih običajev. Ob tem IP dodaja, da v pritožbenem postopku po ZDIJZ nima pristojnosti odločanja o primernosti in pravilnosti ravnanja organa. Način poslovanja oziroma izpolnjevanje obveznosti organa, ki mu jih nalagajo posamezni področni predpisi oziroma materialnopravna zakonodaja, in morebitne kršitve teh obveznosti se lahko ugotavljajo in sankcionirajo samo po teh (drugih) predpisih, ne pa v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ. Glede dokumentov iz druge alineje zahteve je prosilec menil, da mu organ ni poslal celotne zaprošene dokumentacije, saj je zahteval dokumente v zvezi z obiskom nekdanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, v Latinski Ameriki od 30. 3. 2008 do 5. 4. 2008, posredovana dokumentacija pa se konča z datumom 2. 4. 2008. Tako se zdi, kot da je šlo samo za obisk Peruja in Brazilije, ne pa tudi Kolumbije in Venezuele. Organ je prosilcu po izdaji odločbe pojasnil, da ne razpolaga z depešami, ki bi vsebovale zahtevane informacije za del obiska tedanjega predsednika, dr. Danila Türka, v Latinski Ameriki po 2. 4. 2008, ter da zahtevanim dokumentom ustrezajo naslednje depeše: ZAM080111, ZAM080118, VBA080088, VBA080089, VBA080090, VBA080091, VBA080092, VBA080093 in VBA080107. Organ je v spremnem dopisu ob odstopu pritožbe navedel, da z zahtevanimi informacijami o delu obiska v Kolumbiji in Venezueli ne razpolaga, ker Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu ni bilo akreditirano za Kolumbijo in Venezuelo, zato tudi tedanji veleposlanik v teh dveh državah ni bil član delegacije. Naknadno je organ na vprašanje IP, kdo je urejal organizacijske zadeve in pripravil program obiska tedanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, v Latinski Ameriki (od 30. 3. 2008 do 5. 4. 2008), odgovoril, da organizacija uradnih in drugih visokih obiskov državnikov poteka skladno z dolgoletno in ustaljeno prakso, priprave na obisk pa so koordinirane med več državami. V konkretnem primeru so obisk vsebinsko pripravili in logistično organizirali Ministrstvo za zunanje zadeve (sektor, pristojen za države Severne in Latinske Amerike ter Karibov), Urad predsednika republike, Protokol Republike Slovenije in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu. Organ je pojasnil, da so v arhivskem gradivu, s katerim razpolaga, zgolj osnutki programa, ki niso datirani, in je nemogoče ugotoviti, katera je zadnja verzija, ki je še bila pripravljena pri organu. Organ je še zatrdil, da končni program obiska ni bil pripravljen pri njemu, saj neposredno pred obiskom (in do takrat) le-tega pripravi Protokol Republike Slovenije, ki predsednika spremlja. Glede na to, da tedanji veleposlanik RS v Argentini ni bil član delegacije na obisku tedanjega predsednika Republike Slovenije v Kolumbiji in Venezueli, končnega programa obiska, ki se nemalokrat sproti usklajuje in se po navadi ureja do tik pred začetkom obiska in pa tudi med njim, pa ni pripravil organ, IP ne dvomi v navedbe organa, da z dokumenti v zvezi s tem delom obiska tedanjega predsednika Republike Slovenije ne razpolaga. Zato je IP tudi v tem primeru sledil navedbam organa in odločil, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.Upoštevajoč vse zgornje argumente je IP zaključil, da dokumenti iz druge in tretje alineje zahteve (razen tistih, ki jih je prosilec že prejel) ne obstajajo. Organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Iz navedenih razlogov je IP na podlagi 248. člena ZUP v tem delu pritožbo prosilca zavrnil in odločil, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena.3. SklepnoIP je odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa z dne 23. 2. 2016 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, prosilčevo pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, ker je ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Sporočilo za javnost dostopno na http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/8B59C6FE76145912C1257483002D2861?OpenDocument .[2] Glej 43. člen ZGD-1 in 4. člen Zakona o sodnem registru ((Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15).[3] Podobno tudi iz sodne prakse Evropskega Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi, št. T-194/04 z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do zapisnika sestanka. Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki združenja in ne v svojem osebnem imenu, zato razkritje imen predstavnikov združenja ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb.