Prosilec - Univerza v Ljubljani
+ -Številka: 090-51/2016
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od Univerze v Ljubljani zahteval dve strokovni mnenji, ki sta nastali v postopku ocene in zagovora doktorske naloge za določeno doktorantko. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevanih dokumentov ni mogoče anonimizirati na način, da posameznica ne bi bila določljiva, ker je prosilec postavil zahtevo za točno določeno osebo. Takšno stališče je namreč zavzelo Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014. Ker delni dostop do zahtevanih dokumentov ni bil možen, je bilo treba pritožbo prosilca v celoti zavrniti.ODLOČBA: Številka: 090-51/2016/2Datum: 30. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 3. 2016, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne. 2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 3. 2. 2016 organ pisno zaprosil za posredovanje fizične kopije ali dokumenta v elektronski obliki pravnega pojasnila prorektorja………….., ki naj bi bilo zajeto v dopisu št. 751-8/2012 z dne 5. 8. 2014 g. rektorja Biotehniški fakulteti. Dodatno je prosilec prosil tudi za posredovanje strokovnih mnenj……………, ki so jih po sklepu senata pripravili v primeru doktorskega postopka………………. Navedel je še, da zahtevane dokumente potrebuje zaradi nadaljevanja postopka pritožbe oz. ugotavljanja domnevno spornih dejanj posameznikov oz. organov, ki so odločali v zvezi s podeljenim doktoratom imenovani.O zahtevi prosilca je organ dne 24. 2. 2016 odločil z odločbo št. 751-8/2012-30 (dalje izpodbijana odločba). Zahtevo prosilca je delno zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej pojasnjuje, da razpolaga s strokovnim poročilom ……………..in …………ter pravnim pojasnilom…………., ne razpolaga pa s poročilom………………. Organ je ugodil zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na pravno pojasnilo ……….in mu je zahtevano pojasnilo posredoval, v preostalem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil. V delu, v katerem je prosilec zahteval poročilo……………., iz razloga, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, v preostalem delu (glede poročil………………….) pa iz razloga varstva osebnih podatkov. Ob tem organ navaja, da je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke kandidatke (sedaj doktorantke) in osebne podatke dveh članov posebne komisije za strokovno preučitev doktorske disertacije kandidatke. Nadalje organ pojasnjuje, da ZViS v 81. členu določa evidence osebnih podatkov, ki jih obdelujejo visokošolski zavodi. Skladno z določilom četrte točke prvega odstavka 81. člena ZViS visokošolski zavodi vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki študentov: evidenco izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju ter študijskih programih za izpopolnjevanje. Slednja evidenca skladno z določilom devetnajste točke drugega odstavka 81. člena ZViS vsebuje tudi »druge podatke, potrebne za odločanje o izpolnjevanju pogojev za vpis oziroma napredovanje v višji letnik ter za odločanje o pravicah študentov v skladu z zakonom«. Skladno z določilom osmega odstavka 81. člena ZViS osebne podatke študentov iz evidenc tega člena visokošolski zavodi obdelujejo izključno za potrebe svoje pedagoške in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti ter knjižničarske dejavnosti. Organ ob tem dodaja, da se osebni podatki, ki jih zahteva prosilec, nanašajo na tretjo osebo (in ne na prosilca samega), obdelava osebnih podatkov tretje osebe pa je dovoljena zgolj na podlagi zakona. Skladno z navedenim organ ugotavlja, da nima zakonske podlage za posredovanje zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja. Organ po 3. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ ob tem tudi ugotavlja, da v konkretnem primeru prosilec ne zahteva podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar bi potencialno predstavljalo podlago za dostop po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Povsem brezpredmetno je tudi dejstvo, ali je kandidatka zaposlena na univerzi v Ljubljani, saj doktorat kandidat opravlja v svojem imenu in za svoj račun, ne pa v povezavi z delovnim razmerjem delodajalca. Nadalje organ ugotavlja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, saj zahtevana dokumenta vsebujeta večjo količino osebnih podatkov kandidatke, ki so prepleteni skozi celotna poročila. Anonimizacija v tej meri ni mogoča, da bi kandidatka postala neprepoznavna oziroma nedoločljiva, delni dostop pa bi popolnoma izgubil svoj namen. Svojo odločitev organ utemeljuje z novejšo sodno prakso Upravnega sodišča RS. To je v sodbi pod opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 namreč zavzelo stališče, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča. V sodbi z dne 27. 8. 2014, opr. št. IU 684/2014-24, pa je Upravno sodišče RS pritrdilo odločitvi IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov. Glede osebnih podatkov dveh članov posebne komisije za strokovno preučitev doktorske disertacije kandidatke organ pojasnjuje, da sta strokovna poročevalca sicer v rednem delovnem razmerju na Univerzi v Ljubljani, vendar je njuno sodelovanje v postopku ocene doktorske disertacije temeljilo na sklepu o izvolitvi v posebno komisijo za preučitev doktorske disertacije kandidatke. Kot strokovnjaka na svojem področju sta bila zaprošena za pripravo mnenja, za kar pa posebej nista prejela plačila – navedeno ne izhaja iz njunega opisa del in nalog iz sistemizacije delovnega mesta, ki ga zasedata. Pri tem organ še pojasnjuje, da gre pri izdelavi teh strokovnih poročil za subjektivno mnenje strokovnih poročevalcev o kandidatki in njenem delu, zato je potreba po zaščiti kandidatkine zasebnosti, integritete in dostojanstva še toliko bolj pomembna. Enako pa po mnenju organa velja tudi za varstvo osebnih podatkov obeh poročevalcev. Organ še dodaja, da tudi če bi obstajala pravna podlaga za posredovanje obeh poročil in ne bi šlo za izjemo varovanih osebnih podatkov, strokovni poročili predstavljata avtorsko delo, ki je lahko v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ le predmet vpogleda, ne pa fotokopiranja. Organ je skladno z navedenim zahtevo prosilca pod tč. 1 izreka izpodbijane odločbe zavrnil.Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 9. 3. 2016 vložil pritožbo. V njej navaja, da se pritožuje v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do dopolnilnih strokovnih mnenj ………….in……………. Uvodoma pripominja, da je vsebina strokovnega mnenja ……………………..in nekaterih drugih udeležencev v postopku že znana širši javnosti (sklicuje se na članek v Dnevniku,………) in ožji strokovni javnosti. V nadaljevanju prosilec obširno pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih zahteva predmetni strokovni mnenji ter med drugim navaja, da dokumente potrebuje zaradi nadaljevanja postopka pritožbe oziroma ugotavljanja domnevno spornih dejanj posameznikov oziroma organov, ki so odločali v zvezi s podeljenim doktoratom imenovani doktorantki. Kratko povzema dosedanje dogodke v zvezi s tem in zaključuje, da po njegovem mnenju v tem spornem doktorskem postopku ne gre le za spregled in negiranje predhodnih strokovnih odločitev imenovanih komisij, vključno s končnim sklepom Senata BF, ter za domnevno protipravno ravnanje bivšega in v nadaljevanju sedanjega rektorja UL, temveč tudi za vprašanje neracionalne rabe javnih sredstev (sredstva takratne Agencije za tehnološki razvoj RS- TIA) in domnevno tudi sum kaznivega dejanja prekoračitve pooblastil in omogočanja protipravne pridobitve materialne in nematerialne koristi drugi osebi. Prosilec še navaja, da so običajno strokovna mnenja v doktorskih postopkih obravnavana kot predvideva Statut UL in ustrezni pravilniki oz. drugi akti, to je na javnih sejah ustreznih komisij in organov in ne vsebujejo tajnih podatkov, od osebnih pa le ime doktorskega kandidata, naslov disertacije, strokovno oceno in ime člana strokovne komisije. Tako po njegovem ne drži trditev iz izpodbijane odločbe, da takšna strokovna mnenja vsebujejo vrsto osebnih podatkov, ki jih ni mogoče prikriti. Pri presoji, ali gre v tem primeru za varovanje osebnih podatkov v skladu z zakonom, je po mnenju prosilca treba presojati tudi vse druge okoliščine, ki jih navaja ZVOP-1, ko je treba tehtati sorazmernost med pravico varstva osebnih podatkov in javnim interesom, še posebej, če gre za javna sredstva.Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 751-8/2012-32, dne 16. 3. 2016, posredoval v odločanje IP, kot pravočasno, vloženo po upravičeni osebi in po njegovem mnenju neutemeljeno. V spisu zadeve je organ IP posredoval tudi strokovni poročili, ki sta predmet zahteve in pritožbe prosilca (strokovni poročili…………….).Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ker iz pritožbe prosilca z dne 9. 3. 2016 izhaja, da se ta zoper izpodbijano odločbo pritožuje v delu, ki se nanaša na zahtevani strokovni poročili………………, je IP v nadaljevanju presojal, ali gre pri teh dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je posredovanje zahtevanih dokumentov namreč zavrnil, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov.Prosilec v zahtevi in pritožbi obširno navaja okoliščine, s katerimi je bil seznanjen kot član komisije in predsednik komisije za zagovor doktorskega dela imenovane kandidatke. Navaja tudi, da dokumente potrebuje zaradi nadaljevanja postopka pritožbe oziroma ugotavljanja domnevno spornih dejanj posameznikov oziroma organov, ki so odločali v zvezi s podeljenim doktoratom imenovani doktorantki. V zvezi s tem IP primarno pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), po katerem so informacije (če gre seveda za prosto dostopne informacije javnega značaja) dostopne vsakomur, pod enakimi pogoji. Navedeno pomeni tudi, da se v postopku po ZDIJZ vprašanje prostega dostopa presoja z vidika načela erga omnes, kar pomeni, da ima ugotovitev, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, učinek proti vsakomur, ne le v odnosu do konkretnega prosilca. To posledično pomeni, da za presojo vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, okoliščine, vezane na konkretnega prosilca, niso relevantne. Povedano drugače, zakaj konkreten prosilec informacijo javnega značaja potrebuje in kaj želi z njeno pomočjo izkazati, v postopku po ZDIJZ ni relevantno in na odločitev v tem postopku ne more vplivati.Ker se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je v zvezi z zahtevanimi poročili podana navedena izjema.Izjeme od prostega dostopa do informacije javnega značaja določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena in v 5. a členu. V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1: »(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo«. Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: - ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in - ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. V zvezi z vprašanjem, ali gre pri zahtevanih poročilih v konkretnem primeru za varovane osebne podatke, je IP v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ta namreč izhaja iz pravilne ugotovitve, da vsi podatki, ki se nanašajo na točno določenega posameznika (torej tudi strokovna poročila, ki so nastala v zvezi z oceno in zagovorom doktorskega dela) predstavljajo osebne podatke in da je njihova obdelava (posredovanje javnosti – torej tudi prosilcu) dovoljena le v primerih, ki jih določa zakon (tako 9. člen ZVOP-1). Ker organ takšne zakonske podlage ni našel, je pravilna njegova odločitev, da je dostop do zahtevanih dokumentov treba zavrniti. Prav tako je IP v celoti sledil organu, da delni dostop do zahtevanih dokumentov v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč, ker je prosilec zahtevek vezal na konkretno posameznico, ki je določljiva. Tudi s prekritjem določenih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih torej anonimizacija dokumentov v konkretnem primeru ni možna. Kot pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, je takšno stališče zavzelo Upravno sodišče RS v več sodbah (npr. opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014). IP ob tem tudi ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da so bili zahtevani dokumenti že javno objavljeni. S pregledom člankov, ki jih je v pritožbi posredoval prosilec, je namreč ugotovil, da gre za objave, v katerih je sicer govora o tej temi, sama vsebina zahtevanih mnenj pa ni bila javno objavljena. Na presojo IP v tem postopku tudi ni moglo vplivati dejstvo, ali so bila zahtevana mnenja že delno (javno) predstavljena na sejah organov Univerze. Vprašanje javnosti sej različnih delovnih teles je namreč treba presojati ločeno od dostopa do zahtevanih dokumentov v zvezi z vprašanjem, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Povedano drugače, tudi če je določena seja delovnega telesa javna, navedeno ne vodi nujno do zaključka, da se ima javnost post festum pravico seznaniti z natančno vsebino vseh gradiv, ki so bila predmet obravnave na tej seji in da gre v celoti za prosto dostopne informacije javnega značaja.Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.namestnica informacijske pooblaščenkeInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka