Prosilec - Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 090-50/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval, da mu posreduje kopijo zakonskega predpisa, potrjenega od DZ, Vlade in predsednika RS, da se lahko duševne bolnike odreja na prestajanje zaporne kazni ali obsodi na zaporo kazen. Prosilec je od organa zahteval tudi, da od Ministrstva za zdravje ali koga drugega pridobi in mu posreduje potrdilo, ali sploh kateri slovenski zavod za prestajanje kazni zapora poseduje koncesijo za 24-urno ambulantno oskrbo bolnikov in invalidov, kajti brez nje se tudi bolnikov ne bi smelo nameščati v zapor. Prosilec je organu postavil še vprašanje, koliko časa se bo sodstvo in Ministrstvo za pravosodje še sprenevedalo o tej problematiki in inkriminiralo bolezensko stanje in dejanja psihičnih bolnikov. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, na vprašanja pa v skladu z določbami ZDIJZ ni dolžan odgovarjati . Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku potrdil ugotovitve organa prve stopnje in pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-50/2016/2Datum: 31. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 356/2016 z dne 2. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 356/2016 z dne 2. 3. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali..O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 9. 2. 2015 na organ naslovil zahtevo, v kateri je najprej opisal svoje mnenje o nameščanju duševnih bolnikov v zavode za prestajanje kazni, od organa pa zahteval, da mu posreduje kopijo zakonskega predpisa, potrjenega od DZ, Vlade in predsednika RS, da se lahko duševne bolnike odreja na prestajanje zaporne kazni ali obsodi na zaporo kazen. Prosilec je od organa zahteval tudi, da od Ministrstva za zdravje ali koga drugega pridobi in mu posreduje potrdilo, ali sploh kateri slovenski zavod za prestajanje kazni zapora poseduje koncesijo za 24-urno ambulantno oskrbo bolnikov in invalidov, kajti brez nje se tudi bolnikov ne bi smelo nameščati v zapor. Prosilec je organu postavil še vprašanje, koliko časa se bo sodstvo in Ministrstvo za pravosodje še sprenevedalo o tej problematiki in inkriminiralo bolezensko stanje in dejanja psihičnih bolnikov.Organ je dne 2. 3. 2016 izdal odločbo št. Su 356/2016, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Organ je prosilca glede dostopa do zakonskih predpis napotil na spletno stran Državnega zbora, hkrati pa pojasnil, da pojasnilo oziroma odgovor na vprašanje, v katerih zakonih je urejeno prestajanje zaporne kazni duševnih bolnikov, presega odločanje po ZDIJZ. Organ tudi ne razpolaga s potrdilom, ali kateri slovenski zavod za prestajanje kazni zapora poseduje koncesijo za 24-urno ambulantno oskrbo bolnikov in invalidov. Organ ne razpolaga z nobenimi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec.Prosilec se je dne 8. 3. 2016 zoper odločbo organa št. Su 356/2016 pritožil in najprej pojasnil svoje stališče glede zakonodaje na področju kazenskega pregona duševnih bolnikov in prakse slovenskih sodišč na tem področju. Prosilec je zapisal, da mu organ, ko mu je odpisal, ni odgovoril na vprašanja.Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 15. 3. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njim razpolaga.Prosilec navaja, da ni prejel naslednjih informacij: - kopije zakonskega predpisa, potrjenega od DZ, Vlade in predsednika RS, da se lahko duševne bolnike odreja na prestajanje zaporne kazni ali obsodi na zaporo kazen; - potrdila, ali sploh kateri slovenski zavod za prestajanje kazni zapora poseduje koncesijo za 24-urno ambulantno oskrbo bolnikov in invalidov;- podatka, koliko časa se bo sodstvo in Ministrstvo za pravosodje še sprenevedalo o tej problematiki in inkriminiralo bolezensko stanje in dejanja psihičnih bolnikov. IP je v pritožbenem postopku preučil navedbe in pojasnila organa v izpodbijani odločbi in meni, da je organ utemeljeno obrazložil, zakaj je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP ne vidi razumnih razlogov, na podlagi katerih bi podvomil v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki glede prestajanje kazni zapora za duševne bolnike, ne razpolaga.
Kot že rečeno, ZDIJZ podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci in ne IP, pa po ZDIJZ nimajo nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument. Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. Ne zadostuje niti, da je organ po zakonu ali predpisu dolžan izdelati določeno informacijo.IP glede na dejstvo, da je prosilec od organa zahteval odgovore na vprašanja in tudi v pritožbi navedel, da mu organ »ni odgovoril na vprašanje« poudarja, da v skladu z navedeno definicijo, odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati - vendar pa v konkretnem primeru organ z dokumentom oziroma dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori, koliko časa se bo sodstvo in Ministrstvo za pravosodje še sprenevedalo o problematiki in inkriminiralo bolezensko stanje in dejanja psihičnih bolnikov ter ali kateri slovenski zavod za prestajanje kazni zapora poseduje koncesijo za 24-urno ambulantno oskrbo bolnikov in invalidov in ali ima kateri od slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora koncesijo za izvajanje 24-urne zdravstvene oskrbe, ne razpolaga.
Kot že rečeno, ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013.IP dodaja, da organi na zahtevo prosilca na podlagi ZDIJZ tudi niso dolžni od drugih organov pridobivati dokumentov, ki jih želijo prosilci – kot je to v konkretnem primeru želel prosilec – »od Ministrstva za zdravje ali koga drugega naj organ pridobi in mu posreduje potrdilo«.Glede sprejetih zakonov na področju Republike Slovenije IP prosilcu zgolj pojasnjuje, da so vsi sprejeti zakoni dostopni na spletni strani Državnega zbora: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/enostavniPregled/Sprejeto/!ut/p/z1/hY6xCsIwGISfpmv-P1Vr4lYXqQqFKrZmkVZiGmibkkYDPr1xFBTvpuM-uAMBFYihfmhVO22Gugv5LJLLLssPfE1TzGkSY0ZPxbEIGTcLKP8BItT4QynCFoRueuKvPUEyZ5zPGOM0OEEaL9_76dDMmAJh5U1aacndhlutc-O0ijBC7z1RxqhOkkl_41szOag-sbGvnntZpi8DMI5O/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/Ker konkretni zakon, ki bi določal, da se lahko duševne bolnike odreja na prestajanje zaporne kazni ali obsodi na zaporo kazen, IP ni znan, prosilcu posreduje zgolj splošno spletno povezavo, na kateri pa lahko prosilec morda najde kar ga zanima.Po preučitvi celotne zadeve, IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z nobenimi dokumenti, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka