Dnevnik d.d. - Državno pravobranilstvo
+ -Številka: 090-46/2016
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do spisa zadeve, v postopku zaradi določitve pravičnega zadoščenja, ki se pred naslovnim organom vodi za poimensko navedenega posameznika. Organ se je skliceval na izjemi iz 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ocenil, da je primarno ključno vprašanje varstva osebnih podatkov. IP je ugotovil, da ZVPSBNO jasno določa kdaj oziroma pod katerimi pogoji in katere informacije (med njimi tudi podatki o stranki postopka), se lahko javno objavijo, kar v nasprotju pomeni, da organ v fazi, ko postopek še teče oziroma ni podana zahteva stranke po objavi pisne izjave/sodbe, nima zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov v smislu posredovanje osebnih podatkov stranke kot informacije javnega značaja. Varovan osebni podatek namreč predstavlja že samo dejstvo oziroma informacija, kdo so stranke postopka za uveljavitev zahtevka za pravično zadoščenje, kar posledično pomeni, da že posredovanje kakršnegakoli podatka o tem, ali se pred organom vodi konkreten postopek, v katerem je stranka postopka poimensko naveden posameznik, predstavlja kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadalje tudi navedel, da ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, prav tako pa zahtevana informacija v fazi obravnavanja zadeve ni povezana s porabo javnih sredstev.ODLOČBA: Številka: 090-46/2016/7Datum: 30. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 2. 3. 2016, družbe Dnevnik d.d., Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Zupančič & Mauhler, odvetnika Gregor Zupančič, mag. Matija Mauhler, Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 3. 2. 2016, št. DP-2 GSDP-2/2016-2, Republike Slovenije, Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožba prosilke se zavrne. 2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je dne 7. 1. 2016 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala, da ji organ omogoči vpogled v spis zadeve, v postopku zaradi določitve pravičnega zadoščenja, ki se pred naslovnim organom vodi na predlog in fotokopiranje listin, še zlasti predloga za pravično zadoščenje, morebitne opredelitve naslovnega organa do predloga in morebitnega predloga izvensodne poravnave. Ob tem je prosilka navedla, da razkritje zahtevanih informacij ne more škodovati izvedbi upravnega postopka. Poleg tega predstavlja morebitna ugoditev zahtevku za plačilo denarnega zadoščenja porabo javnih sredstev.O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 3. 2. 2016, št. DP-2 GSDP-2/2016-2, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilke ter določbe ZDIJZ in ugotovil, da se zahteva prosilke nanaša na vpogled v spis državnega pravobranilstva in fotokopiranje dokumentov iz tega spisa. V predmetnem spisu se nahaja 18 dokumentov s prilogami, od katerih je 9 dokumentov prejetih ali poslanih nasprotni stranki v predhodnem postopku, 6 dokumentov prejetih ali poslanih sodišču in 2 interna dokumenta. Iz vloge prosilke izhaja, da želi vpogledati v celoten spis in pridobiti fotokopije posameznik dokumentov v spisu št., ki so bili pridobljeni in izdelani zaradi vodenja predhodnega postopka po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/2006, 117/2006,58/2009, 28/2010, 30/2010, 10/2011, 38/2012, 67/2012, v nadaljevanju ZVPSBNO). Zahtevani dokumenti kumulativno izpolnjujejo vse tri osnovne pogoje informacije javnega značaja. V nadaljevanju pa organ ugotavlja, da zahteva prosilke sodi med izjeme iz 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede obstoja izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ navedel, da iz dokumentacije v spisu organa št. nedvomno izhaja, da je spis odprt zaradi predhodnega postopka po ZVPSBNO. ZVPSBNO določa pristojnost organa (Državnega pravobranilstva) za sklenitev poravnave o vrsti in višini pravičnega zadoščenja zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pravično zadoščenje je lahko bodisi v obliki denarne odškodnine ali pisne izjave Državnega pravobranilstva. Če je ta sporazum dosežen, sklene Državno pravobranilstvo s stranko izvensodno poravnavo. V okviru sklenjene poravnave lahko Državno pravobranilstvo poda tudi izjavo, v kateri je posebej navedeno, da je prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in čas trajanja nepotrebnega odlašanja. Ob smiselni uporabi določila 305.a člena Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja v tem predhodnem postopku, pa je na poravnalnem naroku javnost izključena, torej sodno in izvensodno poravnavanje in dogovarjanje ni in ne more biti predmet javne obravnave. Predmetni predhodni postopek za sklenitev poravnave zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ni zaključen, torej postopek je še v teku, zato bi razkritje dokumentov z vpogledom tretjih oseb v spis in fotokopiranje posameznih dokumentov iz njega škodovalo njegovi izvedbi, zato je posledično izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za obstoj izjeme, določene v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa je organ pojasnil, da zahtevani dokumenti predstavljajo podlago za odločitev in oceno pravne situacije pred morebitno sklenitvijo izvensodne poravnave. Dokumenti so nastali zaradi priprave, uveljavljanja oz. zaščite pravic organa v morebitnih pravdnih postopkih in so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. V dokumentih so namreč vsebovane ocene uspeha v tovrstnem postopku, strategija ravnanja organa in analiza pravne situacije. Pomembno pa je tudi, da je predhodni postopek še v teku. Namen poravnavanja v predhodnem postopku je v medsebojnem popuščanju obeh strank, zato bi v primeru, da bi se prosilka seznanila s pogajalskimi izhodišči organa, pridobila na škodo organa in škodo nasprotne stranke v predhodnem postopku nesorazmerno in neupravičeno prednost v tekočem postopku. Razkritje zahtevane dokumentacije javnosti bi tudi povzročilo motnje pri delovanju organa, saj bi se razkrila njegova strategija nastopanja v teh postopkih, kar bi organu lahko povzročilo škodo, dokler postopki tečejo.Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 3. 3. 2016 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ker je tudi sama stranka postopka. Glede na navedeno ima prosilka opravičeno korist, da se seznani s potekom postopka zaradi določitve pravičnega zadoščenja, ki je neposredno povezan …..Prosilka je nadalje navedla, da je organ v izpodbijani odločbi obširno utemeljeval obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, čeprav je iz izpodbijane določbe razvidno, da sta v zahtevanem spisu le dva interna dokumenta, za preostalih 16 dokumentov v spisu pa takšna izjema ne velja in bi se moral organ opredeliti do možnosti uporabe delnega dostopa. Glede obstoja izjeme vodenja postopka je prosilka navedla, da postopek zaradi pravičnega zadoščenja ni sodni postopek. Odločanje zavezanca o primernem zadoščenju predstavlja upravno zadevo, za katero se izjema po določbi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne uporablja. Drži sicer, da je poskus sklenitve zunajsodne poravnave z zavezancem pogoj za kasnejše uveljavljanje tožbenega zahtevka za povrnitev škode v sodnem postopku po 20. členu ZVPSBNO, vendar to ni razlog, da bi se uporaba izjeme razširila - izjeme je namreč potrebno razlagati ozko - še na predhodni upravni postopek, še zlasti zato, ker zakon za upravne postopke predvideva izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavezanec pa te določbe ni uporabil. Glede na to, da zavezanec v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da je postopek zaradi določitve primernega zadoščenja še v teku, prosilka zaključuje, da v zvezi z zadevo trenutno ni teku noben sodni postopek in tudi ni nujno, da bo do njega prišlo. Po oceni prosilke, organ tudi ni pojasnil, zakaj bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi (potencialnega) sodnega ali kateregakoli drugega postopka. Zgolj navedba, da je »postopek še v teku, zato bi razkritje dokumentov /.../ škodovalo njegovi izvedbi, zato je posledično izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme« ne zadostuje kriterijem obrazloženosti odločbe. Organ z izpodbijano odločbo ni pojasnil, v kateri fazi se nahaja postopek zaradi zagotovitve primernega zadoščenja, da bi bila njegove izvedba lahko ogrožena oziroma da bi bila škoda, storjena organu z razkritjem teh dokumentov v fazi, v kateri se postopek nahaja, večja od pravice prosilke, ki izkazuje opravičeno korist, da se z njimi seznani (6/2 ZDIJZ). Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidna narava vseh dokumentov in opredelitev v zvezi z določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je v postopku zaradi določitve primernega zadoščenja mogoče skleniti poravnavo, na podlagi katere se zavezanec zaveže k izplačilu denarne odškodnine, gre v konkretni zadevi tudi za odločanje o javnih sredstvih.Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 7. 3. 2016, št. DP-2 GSDP-2/2016-4, s prilogami, poslal v odločanje IP. Na poziv IP je organ dne 21. 7. 2016, posredoval tudi dokumente, ki so predmet zahteve.Pritožba ni utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, kar pa seveda ne pomeni, da so vse tovrstne informacije tudi prosto dostopne. Organ se je v izpodbijani odločbi sicer skliceval na izjemi iz 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa je po oceni IP v danem primeru ključno primarno vprašanje varstva osebnih podatkov. Kot je navedel že organ, so predmet presoje informacije, ki so bile pridobljene in izdelane zaradi vodenja predhodnega postopka po ZVPSBNO. Kot izhaja iz 19. člena ZVPSBNO, se postopek za uveljavitev zahtevka za pravično zadoščenje vodi pred organom na zahtevo stranke. Pravično zadoščenje se zagotovi: 1. z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; 2. s pisno izjavo Državnega pravobranilstva, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; 3. z objavo sodbe, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Stranka mora v predlogu za poravnavo, vloženem na organ (Državno pravobranilstvo), navesti, katero ali kateri od vrst pravičnega zadoščenja iz prejšnjega odstavka uveljavlja. Pri tem je v 17. in 18. členu ZVPSBNO izrecno določeno, da se šele na zahtevo stranke lahko pisna izjava objavi na spletni strani Državnega pravobranilstva oziroma v primeru izplačila denarne odškodnine, se na zahtevo stranke objavi sodba (podatki o stranki: osebno ime ali firma oziroma drug naziv tožnika, naslov stalnega, začasnega ali drugega prebivališča tožnika in sedež firme ter datum rojstva, če ga je stranka v tožbi po 20. členu ZVPSBNO navedla). To pomeni, da ZVPSBNO jasno določa kdaj oziroma pod katerimi pogoji in katere informacije (med njimi tudi podatki o stranki postopka), se lahko javno objavijo, kar a contrario pomeni, da organ v fazi, ko postopek še teče oziroma ni podana zahteva stranke po objavi pisne izjave/sodbe, nima zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov v smislu posredovanje osebnih podatkov stranke kot informacije javnega značaja. Varovan osebni podatek namreč predstavlja že samo dejstvo oziroma informacija, kdo so stranke postopka za uveljavitev zahtevka za pravično zadoščenje, kar posledično pomeni, da že posredovanje kakršnegakoli podatka o tem, ali se pred organom vodi konkreten postopek, v katerem je stranka postopka poimensko naveden posameznik, predstavlja kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ZVPSBNO v povezavi z Zakonom o državnem pravobranilstvu (ZDPra) predstavljajo pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki so predmet zahteve. Organ, kot upravljavec zahtevanih informacij, mora ravnati v skladu z navedeno zakonodajo. V 17. in 18. členu ZVPSBNO je določeno, za kakšen namen ter pod kakšnimi pogoji se lahko podatki o stranki postopka posredujejo oziroma obdelujejo, med katerimi pa v fazi, ko postopek še teče oziroma v primeru, da ni podana zahteva stranke po objavi, ni podlage za posredovanje varovanih osebnih podatkov kot informacij javnega značaja. Razkritje in dajanje na razpolago namreč prav tako pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravljavec podlago v zakonu, ki pa jo ZVPSBNO v fazi obravnavanja zadeve, ne daje. Povedano drugače, da bi organ v konkretnem primeru prosilki lahko posredoval varovane osebne podatke, bi moral imeti podlago v zakonu, ki pa je IP ni našel. Tudi sicer pa IP opozarja, da ZVPSBNO predvideva, ob zahtevi prosilca, javno objavo zgolj same pisne izjave oziroma sodbe, ne pa celotnega spisa zadeve, ki je predmet presoje v obravnavani zadevi. Posledično pa je po ZVPSBNO podan tudi povsem drug namen obdelave osebnih podatkov in časovni vidik javne objave, kot ga zasleduje ZDIJZ. IP je zato odločil, da bi v času obravnavanja zadeve, posredovanje varovanih osebnih podatkov iz spisa zadeve, v postopku zaradi določitve pravičnega zadoščenja za poimensko navedenega posameznika, predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja, da v konkretnem primeru t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ni mogoče uporabiti. Prosilka je namreč zahtevala informacije za konkretnega posameznika, zato se s prikritjem varovanih osebnih podatkov ne bi mogla prekriti prepoznavnost posameznika. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi z opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 navedlo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prikritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma, ne more prekriti prepoznavnost posameznika. V sodbi z dne 27. 8. 2014, opr. št. IU 684/2014-24, pa je Upravno sodišče RS potrdilo odločitev IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je IP odločil, da so informacije izvzete iz prostega dostopa zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, ni potrebe, da bi se moral IP opredeljevati tudi do obstoja morebitnih drugih izjem (varstva sodnega postopka in notranjega delovanja organa), ki ju je sicer zatrjeval organ. Ob tem IP ugotavlja, da niso podani pogoji iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih se lahko izjema varstva osebnih podatkov preseže. Zahtevana informacija namreč v fazi obravnavanja zadeve ni povezana s porabo javnih sredstev, kar zmotno zatrjuje prosilka. Poraba javnih sredstev mora biti dejansko izvedena (ne zgolj hipotetično možna), da se z omenjeno določbo lahko preseže ugotovljena izjema, kar pa iz dokumentacije, s katero razpolaga IP, ne izhaja.Glede na to, da je prosilka v pritožbi izpostavila, da ima opravičeno korist, da se seznani s potekom postopka zaradi določitve pravičnega zadoščenja, …..IP posebej poudarja, da v tem primeru ne gre za tehtanje med pravico prosilke, ki jo zasleduje v odprtem…. sporu in pravico do varstva osebnih podatkov, ker se v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne izhaja iz individualne pravice vsakokratnega konkretnega prosilca, temveč iz pravice vsakogar, da izve za informacijo javnega značaja in pravico do varstva osebnih podatkov. V tem primeru je IP odločil, da je treba pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nahajajo v spisu zadeve, v odprtem postopku zaradi določitve pravičnega zadoščenja za poimensko navedenega posameznika, zaščititi pred prostim dostopom. Individualne pravice prosilke, kor rečeno, v postopku po ZDIJZ niso pravno relevantne. Prosilka v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičena do zahtevane informacije kot kdor koli drug.Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je bila odločitev organa prve stopnje pravilna, da je izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (organ ni pravilno uporabil materialnega prava v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov). Zato je IP, v skladu s 3. odstavkom 248. člena ZUP, podal svoje razloge za odločitev in pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav. svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka