Cehnar Jasmina;novinarka ČZP Večer d.d. - Mestna občina Maribor
+-Datum: 22.03.2016 Številka: 090-45/2016 Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Mediji POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do revizijskega poročila o opravljeni izredni reviziji pravilnosti poslovanja v javnem zavodu Športni objekti Maribor za leto 2014. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je revizijsko poročilo del predkazenskega postopka, hkrati pa je ocenil, da je okrožno državno tožilstvo v zadostni meri argumentiralo škodljiv učinek razkritja zahtevanega revizijskega poročila. Z razkritjem revizijskega poročila bi namreč nastala škoda za izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani z vsebino zahtevanega dokumenta. Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, je IP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-45/2016/4 Datum: 23. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Jasmine Cehnar, dnevnik Večer d.o.o., Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) št. 09001-3/2016 z dne 25. 2. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilke zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 09001-3/2016 z dne 25. 2. 2016 se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 11. 1. 2016 na organ naslovila zahtevo za dostop do revizije, ki jo je Mestna občina Maribor izvedla v Javnem zavodu Športni objekti Maribor.Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 09001-3/2016 z dne 25. 2. 2016 in zahtevo za dostop do Končnega poročila o opravljeni izredni reviziji pravilnosti poslovanja v javnem zavodu Športni objekti Maribor za leto 2014 (v nadaljevanju revizijsko poročilo) zavrnil iz razloga izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka je zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo in navedla, da je dne 11. 1. 2016 organ zaprosila za vpogled v revizijsko poročilo. Organ ji je po poteku roka za odločitev sporočil, da zaradi kriminalistične preiskave v eni od zadev revizije še preučuje, ali ji dokument lahko posreduje. Nato je prejela zavrnilno odločbo z obrazložitvijo, da bi po mnenju Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru razkritje končnega revizijskega poročila lahko škodovalo izvedbi kazenskega preiskovalnega postopka. Prosilka meni, da je organ, zaradi interesa varstva postopka kazenskega pregona, neutemeljeno zavrnil dostop do zahtevane informacije v celoti. Sporna zadeva se namreč nanaša na kriminalistično preiskavo s področja javnega naročanja v javnem zavodu. Gre torej za konkretno, eno izmed mnogih zadev, ki so bile predmet revizije. Glede na navedeno meni, da organ ni utemeljil, zakaj zavrača vpogled v preostale dele poročila. Kajti, če gre za osebne podatke, se ti v skladu s prakso IP prekrijejo, sicer pa gre v konkretnem primeru za javne uslužbence. Prosilka torej zahteva, da se ji omogoči dostop do delov revizije, ki niso predmet kazenskega postopka.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, z dopisom št. 09001-3/2016 z dne 7. 3. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Organ je zahtevo zavrnil na podlagi mnenja okrožnega državnega tožilca št. Kt 561/2016/PN/JŠ z dne 23. 2. 2016, ker sta izpolnjena pogoja za obstoj izjemne varstva (pred)kazenskega postopka. Ker prosilka meni, da je organ neutemeljeno v celoti zavrnil dostop do revizijskega poročila iz razloga navedene izjeme, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana glede celega revizijskega poročila. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.V zvezi z navedeno izjemo je treba najprej pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15, v nadaljevanju ZDT-1) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona in v zvezi z njim tudi iz faze predkazenskega postopka. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je IP v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju, torej: 1. da je postopek še v teku, 2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. V skladu s 15.a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba) je potrebno v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Na podlagi navedene določbe je že organ pravilno postopal in pozval Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, da sporoči, ali v zvezi z zahtevanim revizijskim poročilom vodi postopek in, ali bi razkritje revizijskega poročila oziroma njegovega dela škodovalo izvedbi postopka. Okrožni državni tožilec je v odgovoru št. Kt 561/2016/PN/JŠ z dne 23. 2. 2016 pojasnil, da bi razkritje zahtevanega revizijskega poročila lahko škodovalo izvedbi kazenskega preiskovalnega postopka. Ker je prosilka odločbo organa izpodbijana s pritožbenim argumentov, da je predmet (pred)kazenskega postopka le del revizijskega poročila, ki se nanaša na ugotovitve pri javnem naročanju, je IP ponovno pozval Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, da posreduje pisno pojasnilo, ali je/so v zvezi z revizijskim poročilom v teku kakšni postopki kazenskega pregona, pri čemer ga je opozoril, da v kolikor je le del revizijskega poročila v zvezi s kazenskim pregonom, da navede, kateri je ta del. Nadalje je IP Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zaprosil, da pisno pojasni, ali bi z razkritjem revizijskega poročila ali njegovega dela lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega/teh postopkov ter kakšne bi te posledice bile. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru je z dopisom št. Tu 9-5/4/2016-2 DŠ/JB z dne 15. 3. 2016 odgovoril, da v zvezi z zahtevanim revizijskim poročilom vodi postopek pod zadevo št. Kt 561/2016. V tej zadevi je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo, ki je nejavni postopek. Ker v tej fazi postopka še niso bile zaslišane vse priče in zaradi nevarnosti vplivanja na priče ter v končni fazi zaradi varstva celotnega postopka dokazovanja kaznivega dejanja, je utemeljeno prosilcu zavrniti dostop do zahtevane informacije v skladu s 6. členom ZDIJZ. Glede na navedeno torej meni, da vsebina dokumentacije v konkretnem primeru ni prosto dostopna informacija, saj se njegova vsebina nanaša na dokazovanje kaznivega dejanja v kazenskem postopku, ki se izvaja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Meni, da v tej fazi kazenskega postopka, t.j. faza preiskave, ni pravne podlage za seznanitev novinarke z vsebino celotne dokumentacije, saj bi v tej fazi postopka takšna seznanitev imela za posledico razkrivanje dokazovanja kaznivega dejanja. Na podlagi navedenega mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru je IP ugotovil, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen - postopek, na katerega se nanaša zahtevano revizijsko poročilo, je torej še v teku. Prav tako je IP ugotovil, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - razkritje zahtevanega revizijskega poročila bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Kot izhaja iz 15.a člena Uredbe, je obvezna osnova za izvajanje škodnega testa mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Predkazenski in kazenski postopek sta namreč posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. 15.a člen Uredbe zato temelji na ugotovitvi, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek vodi. Kadar ta organ oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, imata tako prvostopenjski organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi IP v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. IP je v konkretnem primeru presojal mnenji Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z vidika zahtevanega revizijskega poročila in jih upošteval kot relevantni.V obravnavanem primeru iz mnenja vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru izhaja, da zaradi otežitve ali celo onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu, tudi morebitnega vplivanja na priče, in v končni fazi zaradi varstva celotnega postopka dokazovanja kaznivega dejanja obstajajo zadržki, zaradi katerih zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi. IP poudarja, da je faza predkazenskega postopka načeloma namenjena temu, da se pridobijo podatki, na podlagi katerih se preiskovalni organ odloči, ali bo sprožil nadaljnje postopke. V fazi postopka, v katerih se nahaja konkretni preiskovalni postopek, namreč ni mogoče določiti, kateri podatek iz zahtevane informacije je oz. ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določena informacija je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo. Glede na navedeno IP nima razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, iz katerih izhaja, da je zahtevano revizijsko poročilo oz. njegova celotna vsebina tudi predmet (pred)kazenskega postopka in bo, skupaj z drugimi zbranimi podatki, tožilstvu služila kot podlaga za odločitev, ali bodo predkazenskemu postopku sledile tudi nadaljnje faze kazenskega pregona, v katerih bodo verjetno, na podlagi ugotovitev in zbranih podatkov iz predkazenskega postopka, postopoma izvedeni tudi nadaljnji dokazi v zvezi z zahtevanimi informacijami (npr. pregled listinske dokumentacije, zaslišanje prič, ipd.). Kot pravilno izhaja iz navedb Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, bi v primeru razkritja zahtevanega revizijskega poročila širši javnosti prišlo do otežitve ali celo onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu. IP meni, da bi za izvedbo postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja revizijskega poročila, določeni rezultati posameznih nadaljnjih preiskovalnih dejanj oz. izvedenih dokazov ne bi odražali resničnega dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti (pred)kazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. IP je ocenil, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru v zadostni meri argumentiralo škodljiv učinek razkritja zahtevanega revizijskega poročila. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da bi z razkritjem zahtevanega revizijskega poročila, za izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani z vsebino zahtevanega dokumenta. Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, je IP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in potrdil odločitev organa. IP poudarja, da se usoda posameznega dokumenta s časom lahko spreminja, saj je odvisna od številnih dejanskih okoliščin - od trenutnega dejanskega stanja. Povedano drugače, zahtevano revizijsko poročilo lahko po poteku (pred)kazenskega postopka, ali celo prej, če škoda, ki bi nastala z razkritjem informacij izvedbi postopka, ni izkazana, izgubi status izjeme varstva (pred)kazenskega postopka.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu tega sklepa na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav., svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu Informacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
