dekorativna slika

Data d.o.o. - Ministrstvo za javno upravo

+ -
Datum: 30.03.2016
Številka: 090-42/2016
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatke o točno določenem posamezniku in podatke o izpolnjevanju pogojev referentov točke VEM. Organ je zahtevo v celoti zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku potrdil odločitev organa glede zahtevanih podatkov o točno določenem posamezniku, saj že sam podatek, ali je posameznik zaprosil in pridobil status referenta VEM, predstavlja varovan osebni podatek in izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Namreč v tem primeru je posameznik s sklicevanjem na njegovo ime in priimek in datum rojstva nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona. V delu, kjer prosilec želi podatek o pridobljeni izobrazbi referentov VEM, pa je IP ugotovil, da ta podatek ob odsotnosti ostalih osebnih podatkov posameznika (npr. imena in priimka referenta, datuma rojstva) ne predstavlja osebnega podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati posameznika. V tem delu je torej IP pritožbi ugodil.  ODLOČBA:Številka: 090-42/2016/2Datum: 31. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja DATA d.o.o., Dunajska cesta 136, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Aleš Zevnik, direktor (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2016/6 z dne 16. 2. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1.     Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 2. alineja 1. točke izreka odločbe Ministrstva za javno upravo št. 090-6/2016/6 z dne 16. 2. 2016 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati naslednje dokumente, ki jih je Gospodarska zbornica za pospešitev tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo vložila pri organu za pridobitev dovoljenja za opravljanje postopkov VEM:-     Obrazec za pridobitev položaja točke VEM na način, da bo razviden le podatek o stopnji izobrazbe referentov VEM in-     tri (3) diplome referentov VEM, na način, da bo razviden le podatek o pridobljeni strokovni izobrazbi oz. strokovnem naslovu. 2.     Pritožba prosilca zoper 3. in 4. alinejo 1. točke izreka odločbe Ministrstva za javno upravo št. 090-6/2016/6 z dne 16. 2. 2016 se zavrne.3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je po pooblaščencu, Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana, dne 19. 1. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahteval, da organ prosilcu in njegovemu pooblaščencu:1.     sporoči število ter ime in priimek oseb, ki imajo status referenta VEM pri Gospodarski zbornici za pospešitev tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo;2.     sporoči pridobljeno izobrazbo posameznega referenta VEM z nazivom višje strokovne izobrazbe oz. nazivom študijskega programa prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo;3.     sporoči, ali je oseba ………., roj. ………….., kdajkoli zaprosila ali pridobila status referenta VEM;4.     omogoči vpogled in fotokopije dokazil o izpolnjevanju pogojev v zvezi z izobrazbo, opravljenim usposabljanjem in drugih pogojev iz 3. člena Pravilnika o točkah VEM, ki jih je naslovnemu organu predložil ……………, ko je zaprosil za pridobitev statusa referenta VEM.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-6/2016/6 z dne 16. 2.2016 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) in zahtevi prosilca ugodil le v delu 1. točke zahteve, ki se nanaša na število referentov VEM. V preostalem delu je organ zahtevo zavrnil iz razloga obstoja izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč ugotovil, da referenti VEM niso javni uslužbenci in so zato njihovi osebni podatki varovani osebni podatki. Organ je tudi izključil možnost, da bi prosilcu posredoval dokumente, iz katerih bi izločil osebne podatke, saj po njegovem mnenju dokumentov, konkretno dokazil o izobrazbi, ni mogoče anonimizirati na način, da se ne bi ogrozila zaupnost varovanih osebnih podatkov. Glede ugodenega dela, torej števila referentov VEM, je organ prosilcu skupaj z odločbo posredoval dokument »Obrazec za pridobitev položaja točke VEM«, ki ga je Gospodarska zbornica za pospešitev tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo vložila pri organu za pridobitev statusa točke VEM, na način, da je prekril podatke o imenu in priimku, davčni številki, stopnji izobrazbe ter ali je referent pridobil vsebinsko znanje za delo z aplikacijo. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo pravočasno vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do podatka o stopnji pridobljene izobrazbe posameznega referenta VEM iz dokumenta »Obrazec za pridobitev položaja točke VEM«, saj zgolj stopnja pridobljene izobrazbe v ničemer ne omogoča identifikacije posameznika. Podatek o pridobljeni stopnji izobrazbe, ob odsotnosti vseh osebnih podatkov (imena in priimka, davčne številke), nikakor ne more predstavljati varovanega osebnega podatka. Ker gre v konkretnem primeru za podatek, ki je v skladu s Pravilnikom o točkah VEM (Uradni list RS, št. 17/09; v nadaljevanju Pravilnik) ključen za pridobitev statusa referenta VEM, je organ dolžan posredovati ta podatek, pa čeprav brez ostalih osebnih podatkov VEM referenta. Le na podlagi podatkov o pridobljenih stopnjah izobrazbe prosilcev za pridobitev statusa VEM referenta, se lahko preveri, ali so prosilci izpolnjevali pogoje za pridobitev tega statusa. Nadalje je prosilec navedel, da je organ iz enakih razlogov neutemeljeno zavrnil dostop do podatkov o pridobljeni izobrazbi posameznega referenta VEM z nazivom višje strokovne izobrazbe oz. študijskega programa. Samo podatek o izobrazbi namreč še ne omogoča identifikacije posameznika. Prosilec izpodbija tudi zavrnitev dostopa do listin, ki jih je v postopku pridobitve statusa referenta VEM predložil ………. Organ se sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov, ker …………. ni javni uslužbenec. Prosilec nasprotuje odločitvi organa, da anonimizacija diplome v konkretnem primeru ni mogoča. Diploma je v skladu z določili 32.a člena Zakona o visokem šolstvu javna listina, diplome pa so vpisane v javne evidence in javno objavljene (Cobiss). Glede na navedeno je organ neupravičeno zavrnil dostop do diplome, ki jo je v postopku pridobitve statusa VEM referenta predložil ……….. Prosilec v nadaljevanju navaja dejstva, s katerimi utemeljuje pravico dostopa do zahtevanih informacij.        Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, z dopisom št. 090-6/2016/8 z dne 3. 3. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V odstopu pritožbe se je organ opredelil tudi do pritožbenih navedb.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.  IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje le zoper 2., 3. in 4. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe. V 1. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe je organ prosilcu namreč omogočil seznanitev z informacijo o številu oseb, ki imajo status referenta VEM pri Gospodarski zbornici za pospešitev tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo, zavrnil pa dostop do imena in priimka teh oseb, zoper kar se prosilec ne pritožuje. Predmet pritožbe so torej informacije glede izobrazbe referentov VEM pri Gospodarski zbornici za pospešitev tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo ter informacije o ………. v zvezi s pridobitvijo statusa referenta VEM (2., 3. in 4. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe). Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo predmetne pritožbe pojasnjuje, da navedba prosilca, zakaj potrebuje zahtevane informacije, predvsem informacije vezane na točno določeno osebo za konkretni pritožbeni postopek ni pravno relevantna. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur.Definicija informacije javnega značaja je določena v določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, iz katere izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pritožba zoper 3. in 4. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe – informacije v zvezi z ……………..IP se v zvezi s pritožbo prosilca za dostop do informacij, ali je oseba ……….., roj. …………., kdajkoli zaprosila ali pridobila status referenta VEM ter do dokazil o izpolnjevanju pogojev v zvezi z izobrazbo, opravljenim usposabljanjem in drugih pogojev iz 3. člena Pravilnika o točkah VEM, ki jih je naslovnemu organu predložil ………………., ko je zaprosil za pridobitev statusa referenta VEM, v pritožbenem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali zahtevane informacije v zvezi s točno določeno osebo res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1). IP se zato ni izrecno opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov, ravno tako pa je pravilno ravnal organ.V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Obdelavo osebnih podatkov pa v skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 pomeni tudi razkritje in dajanje na razpolago na podlagi določb ZDIJZ. Glede na navedeno je IP ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatka, ali je določen posameznik zaprosil ali pridobil status referenta VEM, ne obstaja. Že ime in priimek posameznika ter podatek, ali je zaprosil in pridobil status referenta VEM, predstavljajo varovane osebne podatke in izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da bi se v konkretnem primeru že iz sáme navedbe, ali informacija iz 3. in 4. točke zahteve (v zvezi z …………) obstaja ali ne, nedvomno dalo razbrati oziroma sklepati na vsebino zahtevane informacije. Posledično v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da organ v tem delu ni kršil določb ZDIJZ in ni storil bistvene kršitve določb upravnega postopka, saj v konkretnem primeru že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek). IP poudarja, da je tudi Upravno sodišče RS (sodbi opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014) zavzelo stališče, da v kolikor prosilec zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, tudi prekritje osebnih podatkov ne more preprečiti njegove prepoznavnosti. Povedano drugače, tudi sodišče je mnenja, da gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in da delni dostop in anonimizacija v teh primerih ni mogoča.  Glede na navedeno je organ pravilno in utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do osebnih podatkov ……………….. (3. in 4. točka zahteve). IP je pritožbo zoper 3. in 4. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Pritožba zoper 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe – izobrazba referenta VEMIP ugotavlja, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do informacije o pridobljeni izobrazbi posameznega referenta VEM z nazivom višje strokovne izobrazbe oz. nazivom študijskega programa prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo.V skladu s četrtim odstavkom 1.č člena Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15; v nadaljevanju ZSReg) mora točka VEM zagotavljati kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje, potrebne za učinkovito in strokovno opravljanje poslovnih procesov, ki jih obsega sistem VEM. Navedene pogoje natančneje določa Pravilnik o točkah VEM (Uradni list RS, št. 17/09; v nadaljevanju Pravilnik). Ker je predmet presoje v tem delu pritožbe le podatek o izobrazbi referentov točke VEM (brez ostalih osebnih podatkov), bo IP v nadaljevanju presojal, ali je ta pogoj za referenta VEM, prosto dostopna informacija javnega značaja. Pravilnik v prvem odstavku 3. člena določa, da mora imeti referent najmanj visoko strokovno izobrazbo ali izobrazbo pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Prvi odstavek 33. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) določa študijske programe za pridobitev izobrazbe, ki se razvrščajo v tri stopnje: prva stopnja (visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi), druga stopnja (magistrski študijski programi in enoviti magistrski študijski programi) ter tretja stopnja (doktorski študijski programi). Pridobljena izobrazba se v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06) razvršča v ravni izobrazbe oz. stopnje izobrazbe (za študijske programe so predpisane naslednje stopnje VI/1, VI/2, VII, VIII/1 in VIII/2).IP ugotavlja, da določba prvega odstavka 3. člena Pravilnika kot pogoj določa izkazovanje ustrezne izobrazbe, kar pomeni, da je ta podatek potreben za uresničevanje načela javnosti. Podatek o izpolnjevanju pogoja ustrezne izobrazbe za referente VEM pri Gospodarski zbornici za pospešitev tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo je razviden iz »Obrazca za pridobitev položaja točke VEM« in diplom referentov VEM, ki jih je omenjena gospodarska zbornica vložila pri organu za pridobitev dovoljenja za opravljanje postopkov VEM. IP poudarja, da je predmet presoje v tem delu le podatek o pridobljeni izobrazbi referentov VEM pri Gospodarski zbornici za pospešitev tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo, brez osebnih podatkov. Navedeno pomeni, da podatek o pridobljeni izobrazbi ob odsotnosti ostalih osebnih podatkov posameznika (npr. imena in priimka referenta, datuma rojstva) ne predstavlja osebnega podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati posameznika. Ker fizična oseba zgolj na podlagi podatka o izobrazbi ni določljiva (2. točka 6. člena ZVOP), torej v konkretnem primeru ni podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Prav tako je IP po uradni dolžnosti preveril, ali so podane druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da ni podana nobena druga izjema.Upoštevaje vse zgoraj navedeno je IP zaključil, da gre pri podatku o pridobljeni izobrazbi posameznega referenta VEM z nazivom višje strokovne izobrazbe oz. nazivom študijskega programa prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ker je predmet presoje le podatek o izobrazbi referentov VEM pri Gospodarski zbornici za pospešitev tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo, je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z »Obrazcem za pridobitev položaja točke VEM« na način, da bo razviden le podatek o stopnji izobrazbe referentov VEM in z diplomami referentov VEM na način, da bo razviden le podatek o pridobljeni strokovni izobrazbi (strokovni naslov). Kljub temu, da je IP pritožbi v delu, ki se nanaša na dostop do naziva višje strokovne izobrazbe oz. naziva študijskega programa za referente točke VEM, ugodil, se je opredelil do pritožbenih navedb, da je diploma javna listina in da so diplomske naloge dostopne na spletni aplikaciji COBISS/OPAC.
IP poudarja, da javnih listin (npr. potni list, diploma,..) ni mogoče enačiti z informacijami javnega značaja, saj gre za povsem različna pojma. Če ima določen dokument, kot npr. diploma, status javne listine to zgolj pomeni, da jo je nosilec javnega pooblastila (npr. fakulteta) izdal v predpisani obliki in dokazuje resničnost, kar se v njej potrjuje ali določa (169. člen ZUP). Navedeno pomeni, da z njo posameznik, ki mu je bila izdana, izkazuje resničnost v njej navedenih dejstev. Nikakor pa to ne pomeni, da bi bila javna listina zaradi tega dejstva prosto dostopna informacija javnega značaja oziroma povedano drugače, to ne pomeni, da lahko vsak pridobi informacije, ki iz javnih listin izhajajo.
Glede spletne aplikacije Cobbis IP poudarja, da je Cobbis informacijski sistem, ki omogoča avtomatizacijo knjižničnega poslovanja in dostop do različnih baz podatkov. Res je, da je diplomsko delo dokument, katerega izvod je shranjen in dostopen v knjižnici fakultete, kar pa ne pomeni, da je vselej dostopno tudi v sistemu Cobbis. Cobbis sicer omogoča iskanje po imenu in priimku avtorja, vendar dejstvo, da določenega posameznika iskalnik ne najde, ne pomeni, da slednji ni diplomiral, v skrajnih primerih se lahko zgodi tudi obratno, da v Cobbisu obstaja diplomska naloga, pa je npr. posamezniku odvzet naziv in torej nima diplome. Gre torej za sistem, ki ni zanesljiv vir informacij o obstoju diplome kot javne listine, vsekakor pa v konkretnem primeru ne predstavlja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, s katerimi razpolaga organ.Glede na navedeno je pritožba v tem delu utemeljena, zato je IP 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.  Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav.,svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka