Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-36/2016
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je organ zaprosil za vlogo obsojenca št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015 in zaprosilo Komisije za pogojni odpust št. 720-551/2014/10 z dne 12. 5. 2014. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da gre za varovane osebne podatke. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da lahko organ prosilcu kljub varovanim osebnim podatkom, omogoči delni dostop do dokumenta, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. ODLOČBA:Številka: 090-36/2016/3
Datum: 26. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi ……………………………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2015/318 z dne 2. 2. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-1/2015/318 z dne 2. 2. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati:- zaprosilo (dopis) Komisije za pogojni odpust št. 720-551/2014 z dne 12. 5. 2014 (ena stran), pri čemer mora organ prekriti ime in priimek obsojenca. 2. Pritožba prosilca se zavrne glede dostopa do prošnje za pogojni odpust št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015 ter varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 4. 12. 2015 organ zaprosil za vlogo obsojenca št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015 in zaprosilo Komisije za pogojni odpust št. 720-551/2014/10 z dne 12. 5. 2014. Organ je dne 2. 2. 2016 izdal odločbo št. 090-1/2015/318, s katero je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je uvodoma ugotovil, da z zahtevanima dokumentoma, torej z vlogo obsojenca št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015 in zaprosilom Komisije za pogojni odpust št. 720-551/2014/10 z dne 12. 5. 2014, sicer razpolaga, vendar pa je za dostop in posredovanje podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da se zaprošena dokumenta nanašata
na drugega obsojenca, ki prestaja kazen zapora, ter vsebujeta osebne podatke, ki niso takšni, da bi morali biti javno dostopni v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je opozoril tudi na določbo drugega odstavka 38. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 - ZP-1G, 96/12 - ZPIZ-2, 109/12 in 54/15), ki določa, da je dostop do podatkov iz zbirke podatkov o obsojencih dopusten le upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodom, in osebi, na katero se podatki nanašajo. Glede na navedeno je organ presojal možnost omogočanja delnega dostopa do dokumentov v skladu s 7. členom ZDIJZ. Organ je ugotovil, da v predmetni zadevi ni mogoče omogočiti delnega dostopa, saj zahtevanih dokumentov ni mogoče anonimizirati. Prosilec je zoper odločbo organa dne 12. 2. 2016 pravočasno vložil pritožbo. Prosilec je v pritožbi zapisal, da se z zaključki in navedbami organa, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, ne strinja. Prosilec navaja, da je zahtevano gradivo služilo kot podlaga za izdelano poročilo št. 720-2035/2013/170 z dne 2. 9. 2015, ki ga je pripravil ZPKZ Dob in se v celoti nanaša na prosilca. Prosilec izraža svojo zaskrbljenost in začudenje nad delom organa. Prosilec je prepričan, da se ima vendarle pravico seznaniti se z informacijo, ki se nanaša nanj. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 22. 2. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je po pozivu IP dne 23. 2. 2016 posredoval tudi dokumente, ki jih je zahteval prosilec.Pritožba je delno utemeljena.V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o delu organa, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj gre za mnenje prosilca izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje. IP glede pritožbenih navedb prosilca, da bi mu organ moral na podlagi ZDIJZ omogočiti dostop do dokumentov, ki se nanašajo nanj, pojasnjuje, da je treba pri dostopu do informacij javnega značaja upoštevati, da lahko do istih dokumentov (kot jih je zahteval on) dostopa vsakdo, ni pomembno, kdo je prosilec in tudi ne dejstvo, da je prosilec v konkretnem primeru zahteval dokumente, v katerih se nahajajo njegovi osebni podatki. Organ mora namreč enako obravnavati tudi zahtevo, če bi podatke v zvezi s prosilcem zahteval nekdo drug. IP torej poudarja, da je pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja povsem irelevantno, če prosilec zahteva svoje podatke – organ jih mora v skladu z ZDIJZ obravnavati kot katerekoli druge (varovane) osebne podatke (zahtevana dokumentacije pa se sicer niti ne nanaša na prosilca). IP zgolj podredno pojasnjuje, da ima prosilec za dostop do lastnih osebnih podatkov na voljo druge pravne podlage, npr. vpogled v lastne osebne podatke na podlagi ZVOP-1.IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP. Zahtevana informacija nedvomno sodi tudi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.IP na podlagi pojasnil organa in pregleda spisa ter s strani organa posredovane dokumentacije ugotavlja, da sta predmet odločanja v predmetnem pritožbenem postopku naslednja dokumenta:- Prošnja za pogojni odpust s prestajanja kazni zapora št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015,- zaprosilo (dopis) Komisije za pogojni odpust št. 720-551/2014 z dne 12. 5. 2014.Ker je organ zavrnitev dostopa utemeljeval z izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal najprej z vprašanjem, ali dokumenti vsebujejo osebne podatke ter ali ti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja ali varovane osebne podatke. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP ugotavlja, da dokumenta, ki sta predmet presoje IP, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebujeta osebne podatke obsojenca in javnega uslužbenca. Dopustnost razkritja osebnih podatkovZaprosilo (dopis) Komisije za pogojni odpust št. 720-551/2014 z dne 12. 5. 2014IP ugotavlja, da so na zaprosilu Komisije za pogojni odpust št. 720-551/2014 z dne 12. 5. 2014 navedeni naslednji osebni podatki: ime in priimek obsojenca; ime, priimek in delovno mesto javnega uslužbenca. Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.Na tem mestu IP opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato osebno ime in naziv delovnega mesta javnega uslužbenca nista varovana osebna podatka. Pravne podlage za razkritje imena in priimka obsojenca IP ni našel, zato njegovo ime in priimek, predstavljata varovane osebne podatke in jih je organ dolžan prekriti v skladu s prvo točko izreka te odločbe. Prošnja za pogojni odpust št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015Po vsebinskem pregledu prošnje za pogojni odpust št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015 IP ugotavlja, da vsebuje naslednje osebne podatke: ime, priimek in naslov obsojenca, poleg navedenih podatkov pa še druge njegove osebne podatke oziroma lastnosti (podrobnosti o njegovi kazni, številu otrok, času bivanju v zaporu, podatke o zaposlitvi in podobno), na podlagi katerih je posameznik - obsojenec prav tako določljiv. Prošnja vsebuje tudi občutljive osebne podatke (podatke o zdravstvenem stanju), za katere se v skladu z ZVOP-1 zahteva še višja mere pazljivosti pri njihovi obdelavi.IP ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, torej vsi osebni podatki obsojenca v prošnji predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1.Delni dostop do zahtevanih dokumentovKer so v konkretnem primeru glede zgoraj navedenih osebnih podatkov obsojenca (na prošnji in zaprosilu Komisije) izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče določiti posameznika (obsojenca).7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, št. 119/2007 in 95/2011) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. IP je ocenil, da z institutom delnega dostopa prosilcu ni mogoče omogočiti dostopa do prošnje za pogojni odpust št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njegove zaupnosti, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe . Ker je IP v celoti zavrnil dostop do prošnje za pogojni odpust št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015 že zaradi varstva osebnih podatkov, ostalih izjem (iz 6. in 5.a člena ZDIJZ) niti ni preizkušal. Delni dostop, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, pa je IP prosilcu omogočil glede zaprosila (dopisa) Komisije za pogojni odpust št. 720-551/2014 z dne 12. 5. 2014 IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji delno nepopolno ugotovil dejstva ter posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. IP je pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do prošnje za pogojni odpust št. 720-89/2015/14 z dne 4. 5. 2015 ter podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil na podlagi 1. in 3. odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka