Map-Trade d.o.o. - Savske elektrarne Ljubljana d.o.o.
+ -Številka: 0902-1/2016
Kategorije: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Javna naročila, Ali gre za delovno področje organa
POVZETEK:Prosilec je od zavezanca zahteval posredovanje vseh dokumentov, ki jih je zavezanec prejel v okviru ponudbe stranskega udeleženca, ki se nanaša na javno naročilo zavezanca. Zavezanec je zahtevo prosilca zavrnil, saj dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da je zavezanec v nasprotju z ZDIJZ tolmačil, kateri podatki predstavljajo informacije javnega značaja, saj je vsa dokumentacija, ki jo naročnik pridobi od vseh sodelujočih subjektov na javnem razpisu, po oddaji naročila javna. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec zahteva dokumente neizbranega ponudnika, torej ne gre za dokumente o sklenjenem pravnem poslu, kot to določa prvi odstavek 4.a člena, ker do sklenitve pravnega posla z neizbranim ponudnikom ni prišlo. Ker informacij, ki jih je zahteval prosilec, v skladu s 4.a členom ZDIJZ pri zavezancu ni mogoče šteti za informacije javnega značaja, je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so namreč dolžni po določbah ZDIJZ javnosti posredovati le dokumente iz 4.a člena ZDIJZ, v povezavi s podatki, ki jih določa 6.a člen ZDIJZ.ODLOČBA:Številka: 0902-1/2016/7Datum: 11. 4. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Map-trade d. o. o, Špindlerjeva 2c, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 1. 2016, zoper sklep Savskih elektrarn Ljubljana d. o. o., Gorenjska cesta 46, 1215 Medvode (v nadaljevanju zavezanec), brez številke, in brez datuma izdaje, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 27. 1. 2016 zoper sklep Savskih elektrarn Ljubljana d. o. o., Gorenjska cesta 46, 1215 Medvode, brez številke in datuma izdaje, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 30. 11. 2015 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v okviru prejete ponudbe ponudnika Gorenjska gradbena družba d. d. (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki se nanaša na Javno naročilo »Rekonstrukcija MHE Goričane: LOT GD – Gradbena dela« v obliki vpogleda, po vpogledu pa tudi v obliki fotokopij dokumentacije, zahteval:- celotno ponudbeno dokumentacijo stranskega udeleženca, še zlasti, a ne izključno, v vse relevantne dele ponudbene dokumentacije, vezane na razvrstitev in merilo, tudi v tiste relevantne dele ponudbene dokumentacije, vezane na izpolnjevanje pogojev, tehničnih zahtev in v vse preostale dele ponudb, iz katerih izhaja izpolnjevanje preostalih zahtev naročnika. Brezpogojno je zahteval tudi dostop do vseh predloženih referenčnih potrdil, ki jih je stranski udeleženec predložil za izkazovanje izpolnjevanja referenčnih pogojev;- celotno korespondenco med zavezancem in stranskim udeležencem, kar zajema morebitne spremembe, dopolnitve oz. pojasnila ponudbe, oziroma vsa dodatna pojasnila, ki jih je stranski udeleženec podajal v zvezi s svojo ponudbo;- vse preostale informacije ali dokumentacije, iz katere izhajajo naročnikove ugotovitve o izpolnjevanju oz. neizpolnjevanju posamičnega zahtevanega pogoja razpisne dokumentacije za navedeno javno naročilo.Po prejemu zahteve je zavezanec s sklepom z dne 8. 12. 2015, zaradi vključitve stranskih udeležencev in predvidoma zaradi potrebe uporabe instituta delnega dostopa, podaljšal rok za izdajo odločitve za 20 delovnih dni.Zavezanec je s pozivom št. 1569 z dne 7. 12. 2015 pozval stranskega udeleženca v postopek, ta pa je stransko udeležbo prijavil z dopisom št. 44-RG/41/336 z dne 10. 12. 2015 in navedel, da zahteva, da zavezanec v celoti sledi njegovemu sklepu o varovanju poslovne skrivnosti, ki ga vsebuje njegova ponudba.V sklepu o zavrnitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja je zavezanec navedel, da je zavezan v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 1.a člena in da je zavezan za posredovanje informacij, ki jih določa 4.a člen ZDIJZ. Prejeta zahteva prosilca se nanaša na dokumentacijo ponudnika, s katerim zavezanec ni sklenil pravnega posla, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca ali izdatke zavezanca za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov. Tekom izvedbe javnega naročila, je zavezanec izvedel tudi več vpogledov v celotno dokumentacijo o izvedenem javnem naročilu, ter s tem prosilcu že omogočil seznanitev s podatki. Zavezanec je v sklepu ugotovil, da javnega naročila ni oddal stranskemu udeležencu, temveč prosilcu, torej s stranskim udeležencem ni sklenil pravnega posla, torej zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, zato je njegovo zahtevo v celoti zavrnil.Prosilec je zoper sklep zavezanca dne 27. 1. 2016 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se sicer strinja, da 4.a člen ZDIJZ določa informacije javnega značaja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, vendar prosilec izpostavlja, da tolmačenje zakonodaje na način, da bi bile zgolj informacije iz 4.a člena tiste informacije, do katerih mora zavezanec omogočiti dostop, nikakor ni v skladu s temeljnim načelom in esencialno prvino dostopa do informacij javnega značaja. Namen ZDIJZ je namreč ravno v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja zavezancev ter da se omogoči prosilcem pridobitev informacij javnega značaja. Dokumentacija, ki jo je zahteval prosilec, predstavlja dokumentacijo iz javnega naročila, ki ga ureja specialna zakonodaja, in sicer Zakon o javnem naročanju in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Ta v šestem odstavku določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov. Prosilec je navedel, da je po oddaji naročila tako javna vsa dokumentacija, ki jo je naročnik pridobil od vseh sodelujočih subjektov na javnem razpisu (razen osebnih podatkov, tajnih podatkov in poslovne skrivnosti). Prosilec je navedel tudi, da tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da so informacij javnega značaja tudi podatki o porabi javnih sredstev, razen v primerih, ko zakon, ki ureja javna naročila, določa drugače. ZDIJZ torej ločeno ureja podatke, ki se nanašajo na javna naročila. Dokumentacija, ki je bila predmet javnega naročila, ima zato drugačen položaj, torej se pri dokumentaciji, ki je predmet javnega naročila, uporablja področna zakonodaja, ki navaja, da je javna celotna dokumentacija, brez kakršnihkoli izjem (razen že navedenih). Prav tako pa prosilec zatrjuje, da že sam 4.a člen ZDIJZ določa, da so informacije javnega značaja tudi tiste, ki se nanašajo na izdatke poslovnega subjekta v zvezi z naročilom gradnje, pri konkretnem javnem naročilu pa gre za javno naročilo gradnje. Dejstvo, da se zahteva podatke ponudnika, ki ni bil izbran, torej ni relevantno za presojo, ali gre za informacijo javnega značaja ali ne, saj je bistvena javnost in transparentnost delovanja zavezanca v zvezi z izdatki za naročila gradenj. Prosilec tako meni, da so vsi zahtevani dokumenti informacije javnega značaja že znotraj samega okvira 4.a člena.Zavezanec je z dopisom št. 186 z dne 4. 2. 2016 pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je z dopisom št. 0902-1/2016/2 z dne 1. 3. 2016 od zavezanca zahteval posredovanje celotne dokumentacije, ki jo je zahteval prosilec, z dopisom št. 0902-1/2016/3 z dne 1. 3. 2016 pa je s pritožbo seznanil tudi stranskega udeleženca in ga pozval, da se vključi v postopek.Stranski udeleženec je z dopisom št. 44-RG 41/46 z dne 9. 3. 2016 priglasil stransko udeležbo in ob tem navedel, da predstavljajo podatki in informacije, s katerimi se želi seznaniti prosilec, poslovno skrivnost družbe po 39. členu ZGD-1. Razkritje teh podatkov bi pomenilo poseg v konkurenčne prednosti podjetja. Zavezanec je z dopisom št. AP/318 z dne 9. 3. 2016 IP posredoval zahtevano dokumentacijo, obenem pa je navedel, da je kot naročnik izvedel več vpogledov v ponudbe in dokumentacijo naročnika o izvedbi predmetnega postopka, kar je razvidno iz vseh zapisnikov o vpogledu, ki so sestavni del odstopljene dokumentacije (dne 5. 8. 2015, 25. 9. 2015, 29. 9. 2015 in 7. 10. 2015). Prosilec je tako vpogledal v vse dokumente, skladno z zakonom. Prosilec je tudi ugovarjal naročnikovim stališčem o nerazkrivanju podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost in je vložil tudi revizijski zahtevek zoper odločitev naročnika, vendar v njem ni zahteval razkritja dokumentov, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Naročnik je v skladu z novo odločitvijo dne 17. 9. 2015 javno naročilu oddal prav prosilcu.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je zavezanec, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, gospodarske družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in kot tak sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, oz. med »nove zavezance« po ZDIJZ. V predmetni zadevi je sporno, ali so informacije, ki jih je zahteval prosilec, informacije javnega značaja v skladu s 4.a členom ZDIJZ. V skladu s 4.a členom ZDIJZ so v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja naštete taksativno, in sicer so to:1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (prva alineja prvega odstavka 4.a člena)- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali- druge pravne posle, s katerimi e dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;2) informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (druga alineja prvega odstavka 4.a člena)Prosilec je zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo stranskega udeleženca, vezano na izvedeno javno naročilo »Rekonstrukcija MHE Goričane: LOT GD – gradbena dela.« IP je ugotovil, da se javno naročilo sicer nanaša na sklenjen pravni posel, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo gradenj, vendar prosilec zahteva vpogled v dokumentacijo, ki jo je predložil neizbrani kandidat. Izbrani kandidat v konkretnem javnem naročilu je namreč prav prosilec. Zahtevana dokumentacija torej ni dokumentacija o sklenjenem pravnem poslu, kot to določa prvi odstavek 4.a člena, ker do sklenitve pravnega posla z neizbranim ponudnikom ni prišlo.IP je torej ugotovil, da zahtevana informacija ne predstavlja informacije javnega značaja v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ker ne gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla ali za informacije v zvezi z upravljanjem stvarnega premoženja, saj s stranskim udeležencem ni prišlo do sklenitve pravnega posla. Prav tako pa tudi ne gre za informacije iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Informacij, ki jih je zahteval prosilec, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ torej pri zavezancu ni mogoče šteti za informacije javnega značaja.IP še pojasnjuje, da ne drži navedba prosilca, da bi morale biti dostopne tudi druge informacije izven 4.a člena ZDIJZ z namenom transparentnosti in javnosti delovanja zavezanca. IP pojasnjuje, da je ZDIJZ obveznosti »novih zavezancev« določil ožje in zgolj za taksativno naštete dokumente, in ne za vse dokumente, s katerimi poslovni subjekt razpolaga, kot to velja za organe po 1. členu ZDIJZ. Tudi v primeru, da bi v konkretnem primeru šlo za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, prosilec ne bi imel pravico vpogledati v celotno dokumentacijo, kot to zahteva, temveč zgolj v podatke, ki jih taksativno našteva 6.a člen ZDIJZ, torej v podatek o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil in datumu in trajanju posla.IP tudi pojasnjuje, da v konkretnem primeru niso relevantne navedbe prosilca glede tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se sklicuje na specifično ureditev dokumentacije, ki je bila predmet javnega naročila, saj navedena izjema velja le za tisto dokumentacijo, ki so jo dolžni posredovati zavezanci iz 1. člena ZDIJZ, ne velja pa tudi za nove zavezance po 1.a členu ZDIJZ. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so namreč dolžni po določbah ZDIJZ javnosti posredovati le dokumente iz 4.a člena ZDIJZ, v povezavi s podatki, ki jih določa 6.a člen ZDIJZ. Kadar področna zakonodaja opredeljuje javnost določenih tretjih dokumentov, torej dokumentov, ki niso vključeni v 4.a člen ZDIJZ, lahko prosilci do teh dokumentov pridejo na način, kot ga opredeljuje področna zakonodaja, ne pa tudi po ZDIJZ, saj ZDIJZ novim zavezancem obveznosti posredovanja te dokumentacije ni naložil.Prosilec se je tako v postopku javnega naročila že seznanil in vpogledal v tiste dokumente iz obravnavanega javnega naročila, ki jih Zakon o javnem naročanju in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, določata kot javne, vendar prosilec do teh dokumentov (razen v zvezi s sklenjenim pravnim poslov z izbranim ponudnikom, torej s njim samim), po ZDIJZ nima pravice do seznanitve.V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. Zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka