Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-35/2016
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je zahtevala zapisnik komisije za pogojne odpuste v delu, kjer je komisija obravnavala njeno prošnjo za pogojni odpust. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in varstva upravnega postopka. IP je v pritožbi ugotovil, da zahtevanih podatkov glede na vsebino zahteve ni mogoče anonimizirati, zato je pritožbo zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-35/2016/3Datum: 25. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 090-1/2016/3, z dne 25. 1. 2016, Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilke, z dne 15. 2. 2016, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, 090-1/2016/3, z dne 25. 1. 2016, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je dne 1. 3. 2016 na organ naslovila zahtevo, v kateri je zahtevala zapisnik komisije za pogojne odpuste z dne 10. 12. 2015, v delu, kjer je komisija obravnavala njeno prošnjo za pogojni odpust.Organ je prosilko z odločbo št. 090-1/2016/3, z dne 25. 1. 2016, zavrnil. Ugotovil je, da dokument spada v delovno področje organa, saj na podlagi 105. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15; v nadaljevanju ZIKS-1), o pogojnem odpustu odloča komisija za pogojni odpust. Organ je dalje ugotovil, da iz dokumenta izhaja ime in priimek prosilke, ki predstavlja varovan osebni podatek, ki ga zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno razkriti javnosti. Organ je še posebej utemeljil, da ZIKS-1 določa poseben (strožji) režim varstva osebnih podatkov, ki se zbirajo v zbirki podatkov o obsojencih na prestajanju zaporne kazni. Zanje taksativno določa tako uporabnike kot tudi namene, za katere se lahko obdelujejo podatki iz zbirke o obsojencih. Po mnenju organa takšen režim varstva odraža subtilno naravo osebnih podatkov, ki spadajo med občutljive osebne podatke na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) – pogoje za dopustnost obdelave občutljivih osebnih podatkov pa določa 16. člen ZVOP-1. Dalje organ ugotavlja, da iz zahtevanega dela zapisnika izhajajo tudi nevarovani osebni podatki, ki so: ime, priimek, funkcija, naziv in lastnoročni podpis javnega uslužbenca; ime, priimek, naziv in lastnoročni podpis sodnika in državnega tožilca. Navedene osebe sestavljajo komisijo za pogojni odpust, ki je v skladu s 105. členom ZIKS-1 sestavljena iz vrhovnega ali višjega sodnika; vrhovnega ali višjega državnega tožilca; delavca ministrstva, pristojnega za pravosodje. Gre namreč za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki jih je dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker pa je prosilka zahtevala tiste dele zapisnika, ki se nanašajo nanjo, je organ ugotovil, da delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ ni mogoča, zato je dostop zavrnil. Dodatno je organ ugotovil, da razkritje preprečuje tudi izjema varstva upravnega postopka iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Odločanje o pogojnem odpustu predstavlja odločanje v upravnem postopku, kar določa 8. člen ZIKS-1, ki pravi, da se odločba po 107. členu ZIKS-1 (o pogojnem odpustu), izdaja v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Organ je ugotovil, da je upravni postopek še v teku, ker organ še ni izdal odločbe o pogojnem odpustu, posledično pa postopek tudi še ne more biti pravnomočno zaključen. Organ pri tem navaja določilo drugega odstavka 129. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/00, 127/06, 112/07, 62/08, 76/08 – ZIKS-1C, 19/09, 86/09, 109/12 – ZIKS-1E in 51/13), ki določa, da če je datum pogojnega odpusta določen z zamikom, se obsojencu odločba vroči zadnji dan pred odpustom iz zavoda. Po obrazložitvi organa takšen način vročanja narekuje ureditev iz 106. člena ZIKS-1, ki predvideva možnost zadržanja izvršitve pogojnega odpusta, če v času od odločitve komisije do datuma pogojnega odpusta obsojenca nastanejo razlogi, zaradi katerih komisija verjetno ne bi ugodila prošnji ali predlogu za pogojni odpust, če bi zanje vedela. Po zadržanju izvršitve o pogojnem odpustu ponovno odloča komisija za pogojne odpuste. Skladno z navedenim komisija obsojencu o svoji odločitvi ne daje uradnih informacij o datumu pogojnega odpusta, saj lahko kasnejše ravnanje obsojenca (pred pogojnim odpustom) privede do spremembe odločitve. Seznanitev z odločitvijo komisije pred vročitvijo odločbe, pa po mnenju organa zaradi morebitne kasnejše spremembe odločitve, lahko škoduje izvedbi postopka. Prosilka je v pritožbi uvodoma navedla, da se v zahtevi ni opredelila na kateri pravni podlagi naj se obravnava njeno prošnjo (po ZDIJZ, ZUP ali ZVOP-1) in da je organ o odločil le na podlagi ZDIJZ. Dalje navaja, da se z predmetno odločitvijo ne strinja. Prosilka izpodbija odločbo iz razloga bistvene kršitve pravil postopka, s tem ko zatrjuje, da organ ni izkazal škode za izvedbo upravnega postopka (drugi pogoj izjeme varstva upravnega postopka), zato se odločbe ne da preizkusiti. Navaja tudi, da je obstoj škode za izvedbo upravnega postopka neutemeljen, saj da jo je Zavod za prestajanje zaporne kazni Ig, neposredno po zasedanju obvestil, da se jo pogojno odpusti dne 29. 2. 2016, kar naj bi bila redna praksa tudi za ostale obsojence. Iz navedenih razlogov prosilka predlaga, da se ji zahtevni dokument posreduje.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru ni sporno, da zahtevani dokument izpolnjuje vse elemente za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Sporna je pravilna uporaba izjem, ki preprečujejo prost dostop do informacije javnega značaja, zlasti izjem: varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in varstva upravnega postopka na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.1. Glede izjeme varstva osebnih podatkovNa podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) v 6. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.V konkretnem primeru iz zahtevanih dokumentov izhajajo osebni podatki obsojene osebe ter imena in priimki članov komisije za pogojni odpust. IP sledi obrazložitvi organa, da so člani komisije javni uslužbenci oziroma javni funkcionarji, ki ne morejo pričakovati zasebnosti glede svojega imena in priimka (ko se le-to pojavlja v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja oziroma javne funkcije), zato obstaja podlaga za njihovo razkritje v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov prosilcu v postopku po ZDIJZ predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, pa mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga. ZVOP-1 kot temeljno pravilo obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) določa, da je obdelava dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev (9. člen ZVOP-1). IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ne obstaja pravna podlaga, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov obsojene osebe prosilcem po ZDIJZ. Ob tem IP dodaja, da organ pravilno opozarja na področno ureditev varstva osebnih podatkov obsojenih oseb, ki izhaja iz ZIKS-1. Ta ureditev namreč predvideva (1) katere osebne podatke lahko zavod za izvrševanje kazenskih sankcij o obsojencih zbira in (2) za kakšen namen jih zavod lahko uporabi. Slednje kaže na poseben režim varstva osebnih podatkov obsojenih oseb, do katerih je mogoče dostopati zgolj v okviru omejitev, ki jih določa področna zakonodaja. IP ugotavlja, da navedeno nedvomno kaže na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti. Ob tem IP še dodaja, da v konkretnem primeru ni relevantno, da je prosilka zahtevala svoje osebne podatke. Ker jih je zahtevala po ZDIJZ, se v tem postopku njena zahteva in pritožba obravnavata z vidika informacij javnega značaja, torej gre za vprašanje, ali so zahtevane informacije, kot informacije javnega značaj, prosto dostopne vsakomur, ne le prosilki. V postopku po ZDIJZ se vprašanje dostopa do informacij javnega značaja namreč obravnava z vidika načela erga omnes in ne glede na status konkretnega prosilca.2. Glede delnega dostopaOrgan je dostop do zahtevane dokumentacije v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da delni dostop do zahtevanih dokumentov glede na opredelitev zahteve prosilke ni mogoč. Prosilka je namreč zahtevala zapisnik kolegija za pogojne odpuste v delu, ki se nanaša nanjo. IP je zato v nadaljevanju presojal, ali je organ pravilno odločil, da anonimizacija zahtevanih dokumentov v konkretnem primeru ni mogoča.Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).IP je po pregledu zahtevanega dokumenta ugotovil, da iz njega prepleteno izhajajo osebni podatki prosilke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti (glej 1. tč. obrazložitve te odločbe). Ker je v konkretnem primeru prosilka zahtevo oblikovala tako, da je zahtevala dokumente v zvezi s točno določeno osebo (čeprav v zvezi s sabo), je IP ugotovil, da anonimizacija ni mogoča brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov. Opozoriti je treba, da v skladu z 2. točko 6. člena ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Iz zahtevanega dokumenta so razvidni poleg imena in priimka obsojenke, na primer tudi podatki v zvezi z njenim vedenjem na prestajanju zaporne kazni, dejstvo obravnave na samem kolegiju, itd. Ti podatki pa v povezavi z imenom in priimkom, ki je opredeljeno že z zahtevo, predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti. Z razkritjem zahtevanega dokumenta bi bila torej ogrožena njihova zaupnost, ker bi bilo v nasprotju z ureditvijo varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014. Ker torej varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, je treba dostop do dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi nevarovane osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev.Ker je IP zahtevo zavrnil že na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, obstoja izjeme varstva upravnega postopka v konkretnem postopku ni ugotavljal.Na podlagi zgoraj navedenega je IP sledil odločitvi organa in v skladu s 1. odst. 248. čl. ZUP odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
| asistent Informacijskega pooblaščenca |
|
| Informacijski pooblaščenec: |
| Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. |
| informacijska pooblaščenka |