Prosilec - Zavod za varstvo kulturne dediščine
+ -Številka: 090-32/2016
Kategorije: Avtorsko delo
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala kopije kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za konkretne nepremičnine skupaj s prilogami, ki predstavljajo idejno zasnovo, projekt za gradbeno dovoljenje in podobne dokumente. Organ je prosilki posredoval kopije samih pogojev in soglasij, glede prilog pa je prosilki dovolil zgolj vpogled, saj je presodil, da so priloge avtorskopravno zavarovane. Prosilka je v pritožbi vztrajala pri pridobitvi kopij prilog in navedla, da dokumente potrebuje za namene upravnega postopka, zaradi česar ji je skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah dovoljeno posredovati kopije. IP je potrdil odločitev organa, da so zahtevane priloge avtorskopravno zavarovane, saj ne gre za uradno besedilo z upravnega področja, saj priloge niso del upravne odločbe – kulturnovarstvenega soglasja. Prosilka je torej upravičena le do vpogleda v zahtevane priloge.ODLOČBA:Številka: 090-32/2016/4Datum: 20. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 5. 2. 2016, zoper odločbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Poljanska cesta 40, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-0029/2016/5 z dne 18. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilke z dne 5. 2. 2016 zoper odločbo organa št. 090-0029/2016/5 z dne 18. 1. 2015 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je 16. 11. 2015 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala elektronski zapis na zgoščenki DVD-R in/ali kopijo ali izpis v formatu A4 in/ali A3 naslednjih dokumentov, izdanih za posege na parcelnih številkah 3492/1, 3492/2, 3493/2, 3493/2, 3494/1, 3494/2, 3495/1, 3495/2 vse k.o. Tabor:- kulturnovarstvene pogoje izdane v postopkih od 1. 1. 2010 do 14. 10. 2014 ter od 14. 10. 2014 do 11. 11. 2015 in vse vloge s pripadajočimi tekstualnimi in grafičnimi prilogami;- kulturnovarstvena soglasja izdana v postopkih od 1. 1. 2010 do 11. 11. 2015 in vse vloge s pripadajočimi tekstualnimi in grafičnimi podlogami.Organ je izdal odločbo št. 090-0029/2016/5 z dne 18. 1. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do zahtevanih pogojev in soglasij v tiskani oziroma elektronski obliki, je pa prosilki omogočil vpogled v te priloge v svojih prostorih na Območni enoti Ljubljana v času uradnih ur. Organ je pojasnil, da je prosilki 23. 11. 2015 in naknadno še 18. 1. 2016 posredoval vse vloge investitorjev in odločbe o kulturnovarstvenih (KV) pogojih ter soglasjih, ki so bila za navedene parcele izdane v navedenem obdobju, in sicer:- vlogo za izdajo KV pogojev z dne 6. 2. 2014,- odločbo o KV pogojih št. UZ-460/1991-12 z dne 5. 3. 2014,- vlogo za izdajo KV pogojev z dne 17. 9. 2014,- odločbo o KV pogojih št. 35102-806/2014-2 z dne 15. 10. 2014,- vlogo za izdajo KV soglasja z dne 15. 7. 2015, dopolnjeno 4. 9. 2015 in- odločbo o KV soglasju št. 35102-0806/2014-10 z dne 8. 9. 2015.- dopolnjeni vlogi investitorja za izdajo KV soglasja z dne 27. 8. 2015 in 4. 9. 2015.Organ pa je na podlagi 2. odstavka 25. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje prilog, ki jih je investitor priložil svojim vlogam za izdajo KV pogojev oziroma soglasja, v digitalni oz. tiskani obliki, dovolil pa je vpogled v to dokumentacijo v času svojih uradnih ur. Gre za naslednje dokumente:- priloga k vlogi za izdajo KV pogojev z dne 17. 9. 2015, in sicer:· idejna zasnova št. NAP_210/2014, datum julij 2014, izdelovalca NAP, Nande Korpnik, s.p., Celje;· strokovno mnenje z naslovom "Pregled objekta, statična presoja s strokovnim mnenjem", datum april 2014, izdelovalca Projecta d.o.o. Ljubljana;- priloga k vlogi za izdajo KV soglasja z dne 15. 7. 2015, in sicer:· idejna zasnova - Načrt gradbenih konstrukcij, št. P-742, datum maj 2015, izdelovalca Projecta d.o.o. Ljubljana;· idejna zasnova - Načrt arhitekture št. 210/2014, maj 2015, izdelovalca Korpnik produkcija d.o.o. Celje;- priloge k dopolnjeni vlogi za izdajo KV soglasja z dne 26. 8. 2015, in sicer projekt za gradbeno dovoljenje, načrt arhitekture, z datumom avgust 2015, izdelovalca Korpnik produkcija d.o.o. iz Celja;Organ je navedel, da vse navedene priloge ustrezajo definiciji avtorskega dela po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), saj gre za individualne intelektualne stvaritve s področja arhitekture (9. alineja drugega odstavka 5. člena ZASP) oziroma predstavitev tehnične narave (12. alineja drugega odstavka 5. člena ZASP). Poudaril pa je tudi, da ne gre za izjemo iz 9. člena ZASP, ki določa, da avtorskopravno niso varovana uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja. Pri navedenih prilogah (z izjemo strokovnega mnenja »Pregled objekta, statična presoja s strokovnim mnenjem«) gre sicer za projektno dokumentacijo, ki se izdeluje na podlagi Zakona o graditvi objektov in ki se (vsaj projekt za gradbeno dovoljenje - PGD) uporablja v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Vendar pa KV pogojev in soglasij ni mogoče enačiti z gradbenimi dovoljenji. 68. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1) izrecno določa, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja postane sestavni del gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da tak projekt po ZASP ni več zaščiteno avtorsko delo, pač pa »uradno besedilo« in kot tako ni avtorskopravno varovano. Za KV pogoje in soglasja pa to ne drži. Drugi odstavek 29. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) določa, da je vlogi za pridobitev KV pogojev za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, treba priložiti projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnih pogojev predpisuje ZGO-1 (tj. idejno zasnovo - gl. 50.(1) člen ZGO-1). Prvi odstavek 30. člena ZVKD-1 določa, da je potrebno vlogi za izdajo KV soglasja za takšne posege priložiti projektno dokumentacijo, ki jo ZGO-1 predpisuje za pridobitev projektnega soglasja (tj. projekt za gradbeno dovoljenje - gl. 50a.(1) člen ZGO-1). Ne po navedenih določbah ZVKD-1 ne po navedenih določbah ZGO-1 te priloge ne postanejo del kulturnovarstvenih oziroma drugih projektnih pogojev in soglasij. Priloge h KV pogojem so namenjene temu, da na njihovi podlagi organ ugotovi, kakšen poseg namerava investitor izvesti, in mu predpiše pogoje zanj, priloge h KV soglasju pa so namenjene preveritvi, ali je projektna dokumentacija pripravljena v skladu s prej izdanimi KV pogoji. Ne v prvem ne v drugem primeru priloge ne postanejo del KV pogojev oziroma soglasja. »Uradno besedilo« torej postane samo projekt za gradbeno dovoljenje, in še to šele s trenutkom izdaje gradbenega dovoljenja (če do njegove izdaje seveda sploh pride).Prosilka je dne 5. 2. 2016 vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo, saj se ne strinja z zavrnitvijo posredovanja tekstualnih in grafičnih prilog k vlogam za izdajo opredeljenih kulturnovarstvenih pogojev in soglasij. Prosilka je izpostavila, da je organ spregledal določbo 56. člena ZASP, ki določa, da je uporaba avtorskih del prosta, kadar je to nujno potrebno v posamičnih konkretnih primerih zaradi zagotovitve izvedbe katerihkoli uradnih postopkov, vključno z upravnimi postopki. Ta določba določa izjemo od siceršnjega splošnega pravila avtorskega prava, ki pod določenimi pogoji omogoča prosto uporabo avtorskih del, ne da bi bilo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja ali imetnika avtorskih pravic. Zahtevane dokumente je prosilka želela pridobiti zaradi izvajanja del na parcelah št. 3492/1, 3492/2 k.o. Tabor in informacij iz občil o predvideni gradnji večstanovanjskega stolpiča in Hostla na parcelah, ki mejijo na dve parceli, katerih del je v njeni lasti. Vloge s pripadajočimi tekstualnimi in grafičnimi prilogami v zahtevani tiskani ali elektronski obliki bi njej in po potrebi angažiranemu strokovnemu svetovalcu oziroma zastopniku namreč omogočile razumevanje in ugotavljanje, na podlagi kakšnega načrta je bil izdan nek dokument ali sprejeta neka odločitev, ki lahko bistveno posega v njen pravni položaj, za kar ne bi bilo potrebno vsakokratno najavljanje ogledovanja vlog v prostorih organa. Navedene tiskane ali elektronske kopije vloge potrebuje izključno za uveljavljanje svojih pravic in učinkovito vlaganje pravnih sredstev v upravnem postopku. Poudarja, da kopij načrtov (avtorskih del) ne bo javno objavila, razmnoževala ali na kakršenkoli drug način posredovala javnosti, temveč jih nujno potrebuje za lastno uporabo v upravnem postopku, da mi bo kot stranki sploh omogočeno ustrezno izjaviti se o zadevi.Organ je 15. 2. 2016 odstopil pritožbo prosilke v obravnavo IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Po pozivu IP št. 090-32/2016/2 z dne 18. 2. 2016 je organ z dopisom št. 35102-0806/2014-16 z dne 26. 2. 2016 posredoval naslednje dokumente:1. idejna zasnova št. NAP_210/2014, datum julij 2014, izdelovalca NAP;2. strokovno mnenje z naslovom Pregled objekta, statična presoja s strokovnim mnenjem, datum april 2014, izdelovalca Projecta d.o.o.;3. idejna zasnova - Načrt gradbenih konstrukcij, št. P-742, datum maj 2015, izdelovalca Projecta d.o.o.;4. idejna zasnova - Načrt arhitekture št. 210/2014, datum maj 2015, izdelovalca Korpnik produkcija d.o.o.;5. projekt za gradbeno dovoljenje, načrt arhitekture, z datumom avgust 2015, izdelovalca Korpnik produkcija d.o.o. iz Celja.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru je predmet pritožbene presoje le pravica do pridobitve fotokopij zahtevanih dokumentov, saj je organ prosilki že odobril vpogled v to dokumentacijo. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali so zahtevani dokumenti avtorsko zavarovani in je po določbi 2. odstavka 25. člena ZDIJZ možno odobriti le vpogled, ne pa tudi fotokopiranje dokumentacije. Prosilka v pritožbi navaja, da zahtevane dokumente potrebuje izključno za uveljavljanje svojih pravic in učinkovito vlaganje pravnih sredstev v upravnem postopku ter da kopij načrtov (avtorskih del) ne bo javno objavila, razmnoževala ali na kakršenkoli drug način posredovala javnosti. Pri tem se je sklicevala na določbo 56. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 - UPB, s sprem. in dop., v nadaljevanju ZASP), ki določa, da je uporaba dela prosta, "kadar je to nujno potrebno v posamičnih konkretnih primerih zaradi izvajanja nalog javne varnosti ali zagotovitve izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni postopki." IP glede tega poudarja, da teh pritožbenih navedb v postopku po ZDIJZ ni mogoče upoštevati kot relevantne, saj ZDIJZ vsakomur pod enakimi pogoji zagotavlja pravico do dostopa do informacij javnega značaja. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Pomembno je le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelil ter poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin, ki se po navedbah prosilke nanašajo nanjo, v nadaljevanju ni opredeljeval. Okoliščine, da prosilka potrebuje zahtevane dokumente za morebitne upravne postopke, v postopku po ZDIJZ torej ni mogoče upoštevati. Ob tem IP še navaja, da imajo skladno z 82. členu ZUP stranke v upravnem postopku in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Če želi prosilka izvrševati to pravico, lahko na organ naslovi vlogo skladno z 82. členom ZUP. Konkretni postopek pred IP pa se vodi po določilih ZDIJZ in torej neodvisno od prosilkinih navedb, da zahtevane informacije potrebuje za upravni postopek, saj je prosilka v svoji zahtevi z dne 16. 11. 2015 nedvoumno zapisala, da želi informacije skladno z določbami ZDIJZ. Kot navedeno, je glavno vprašanje v konkretnem primeru, ali ima prosilka pravico pridobiti zahtevane informacije v obliki fotokopij; organ je prosilki že odobril vpogled do zahtevanih dokumentov. Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz 17. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ torej načeloma nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Izjemo od tega pa določa 2. odstavek 25. člena ZDIJZ, po katerem lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. 2. odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Predmet pritožbene presoje v konkretnem primeru so priloge, ki jih je investitor priložil svojim vlogam za izdajo kulturnovarstvenih pogojev oziroma soglasja: idejna zasnova, strokovno mnenje (statična presoja s strokovnim mnenjem), idejna zasnova (načrt gradbenih konstrukcij), idejna zasnova (načrt arhitekture), projekt za gradbeno dovoljenje (načrt arhitekture). Glede zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da ti nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorjev in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.Čeprav je določeno delo opredeljeno kot avtorsko delo, pa se je nadalje treba vprašati, ali gre za varovano avtorsko delo. 1. odstavek 9. člena ZASP namreč določa, da avtorskopravno niso varovane:1. ideje, načela, odkritja;2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;3. ljudske književne in umetniške stvaritve.Če bi šlo v konkretnem primeru za dokumente, ki predstavljajo "uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja," zahtevani dokumenti ne bi bili avtorskopravno varovani in bi bila prosilka upravičena do posredovanja kopij teh dokumentov. IP pa je ugotovil, da v tem primeru ne gre za uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja. Organ je po presoji IP namreč pravilno ugotovil, da zahtevane priloge ne postanejo del kulturnovarstvenih oziroma drugih projektnih pogojev in soglasij, torej ne postanejo del upravne odločbe in tako ne gre za uradna besedila z upravnega področja, kar bo IP utemeljil v nadaljevanju. 28. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13; v nadaljevanju ZVKD-1) določa način in pogoje za sprejem kulturnovarstvenega soglasja, 29. člen istega zakona pa ureja obveznost, način pridobitve in vsebino kulturnovarstvenih pogojev. 1. odstavek 29. člena določa, da je treba pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje organa, 2. odstavek pa, da je treba v vlogi za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev navesti namen posega in priložiti projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnih pogojev predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev. Kadar gre za poseg, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, je potrebno vlogi priložiti ustrezno skico in opis posega. 3. odstavek 29. člena ZVKD-1 določa, da organ s kulturnovarstvenimi pogoji določi zahteve, ki jih mora izpolnjevati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali druga projektna dokumentacija, potrebna za izvedbo posegov, in zahteve glede strokovne usposobljenosti izvajalcev specializiranih del. 30. člen ZVKD-1 v 1. odstavku določa, da je treba vlogi za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za poseg, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, priložiti projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnega soglasja predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev. Če gre za poseg, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, se vlogi priloži opis in grafični prikaz, iz katerega so razvidni obstoječe stanje ter lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravanega posega. Če je tako določeno s kulturnovarstvenimi pogoji, je vlogi potrebno priložiti tudi dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev specializiranih del. Kulturnovarstveno soglasje se po določbi 2. odstavka 30. člena ZVKD-1 lahko zavrne samo v primeru, da je poseg v neskladju s kulturnovarstvenimi pogoji, določenimi na podlagi četrtega odstavka 29. člena tega zakona ali v primeru iz enajstega odstavka 29. člena tega zakona. Šteje se, da je bilo soglasje izdano, če so bili kulturnovarstveni pogoji pridobljeni in če organ ni odločil drugače v 15 dneh po vložitvi vloge za izdajo soglasja. 3. odstavek 30. člena ZVKD-1 pa določa, da lahko organ v kulturnovarstvenem soglasju določi način ravnanja v primerih najdb dediščine med posegom, način izvedbe del in način strokovnega nadzora nad njihovo izvedbo, vključno z načinom potrjevanja posameznih faz izvedbe.Iz nobene od relevantnih določb ZVKD-1 tako ne izhaja, da postanejo priloge, ki jih je treba priložiti za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja in so določene v 1. odstavku 30. člena ZVKD-1 del kulturnovarstvenega soglasja, torej del upravne odločbe. Res je, da postane projektna dokumentacija del upravne odločbe v drugem postopku, in sicer v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGO-1). Vendar pa organ postopka ni vodil po določbah ZGO-1 in ni izdal gradbenega dovoljenja, temveč je po določbah ZVKD-1 izdal kulturnovarstveno soglasje. IP je torej zaključil, da zahtevane priloge niso del kulturnovarstvenega soglasja in zato ne štejejo za uradno besedilo z upravnega področja, kar pomeni, da so avtorskopravno varovane skladno z ZASP.Navedeno pomeni, da je organ ravnal pravilno, ko je upošteval 2. odstavek 25. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko prosilec pridobi samo vpogled v dokumentacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V tem delu je torej pravica prosilke, da sama izbere obliko, v katerem se želi seznaniti z zahtevanim dokumentom, omejena. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka