Odvetnica Kunstelj Maja Marija - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Datum: 03.03.2016
Številka: 090-31/2016
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Organ je pozval prosilko na plačilo pologa za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije oziroma za kritje stroškov dela, in ker prosilka pologa ni poravnavala v postavljenem roku, je organ izdal sklep, s katerim je ustavil postopek za dostop do informacije javnega značaja. Prosilka je zoper sklep organa vložila pritožbo, saj lahko po njenem mnenju organ kot stroške posredovanja informacij obračuna in upošteva le materialne stroške. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zaračunal organ stroške dela na podlagi veljavno potrjenega stroškovnika organa, s katerim je bila prosilka seznanjena, ter da je določil razumne stroške dela za posredovanje zahtevanih dokumentov.ODLOČBA:Številka: 090-31/2016/4Datum: 4. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), zoper sklep Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, št. U090-1/2016/6 z dne 18. 1. 2016 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilke z dne 4. 2. 2016 zoper sklep Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin št. U090-1/2016/6 z dne 18. 1. 2016 se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilka z zahtevo z dne 9. 12. 2015 zahteva kopije vseh odločb, zapisnikov in podobno, izdanih v letih 2014 in 2015, v postopkih odvzema psov in mačk na območju Republike Slovenije, zaradi kršenja Zakona o zaščiti živali, zlasti kršitev odločb o obveznih cepljenjih in označevanjih psov, tudi morebitne odločbe organa druge stopnje. Dokumente zahteva primarno v elektronski obliki na elektronski naslov, če pa to ni mogoče zaradi tehničnih ovir, pa zahteva kopije dokumentov po pošti.Organ je prosilko z dopisom št. U090-1/2015/189 z dne 15. 12. 2015 opozoril, da bo zaračunal posredovanje informacij javnega značaja v skladu s stroškovnikom, ki je objavljen spletni strani organa. Ob tem je organ navedel, da se v zbirki dokumentarnega gradiva za leti 2014 in 2015 na klasifikacijski številki, ki pokriva zaščito hišnih živali, na dan 15. 12. 2015 nahaja 6.354 zadev. Gre torej za obsežno dokumentacijo, ki jo je treba pregledati, in odbrati zahtevane dokumente. Odvzem živali je namreč le eden od ukrepov, ki jih lahko izreče veterinar, zato vseh zadev ne morejo poiskati po naslovih. Organ še navaja, da je nato potrebno z odbranih dokumentov izločiti oziroma trajno prekriti izjeme po 6. členu ZDIJZ (osebne in druge podatke). Organ je prosilko z navedenim dopisom tudi pozval, da v 15 dneh od prejema tega poziva plača 500,00 evrov pologa (za predvidoma 50 ur dela), pri čemer bodo stroški v delu razdeljeni med dva prosilca glede na to, da se zahteva v delu (odločbe o odvzemu živali v letih 2014 in 2015) prekriva z zahtevo drugega prosilca. Organ je prosilko še opozoril, da bo postopek ustavil s sklepom, zoper katerega bo možnost pritožbe, če polog ne bo plačan. Podredno je organ prosilki še predlagal, da svojo zahtevo sorazmerno omeji glede na njen cilj oziroma namen.Prosilka je organu z dopisom z dne 28. 12. 2015 odgovorila, da lahko organ kot stroške posredovanja informacij obračuna in upošteva le materialne stroške. Ugotavlja, da stroškovnik organa ni v skladu z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba), saj odbiranje in posredovanje podatkov s strani uslužbencev organa ni drug materialni strošek, ki ga predvideva tretji odstavek 19. člena Uredbe, ampak je strošek dela. Prosilka še navaja, da zaradi visokega zneska predujma predvideva, da so med predvidenimi stroški, tudi stroški dela, kar je po njenem mnenju nezakonito in dejansko pomeni oviranje dostopa do informacij javnega značaja. Po mnenju prosilke bi bil zahtevek za plačilo pologa upravičen le, v kolikor bi stroški pretvorbe dokumentov iz fizične v elektronsko obliko presegli znesek 83,46 evrov.Organ je na prej navedeni dopis prosilke odgovoril z dopisom z dne 29. 12. 2015, in sicer, da je stroškovnik organa odobrilo Ministrstvo za javno upravo, prav tako je v postopkih pred IP le-ta potrdil njegovo veljavnost in zakonitost. V nadaljevanju organ pojasnjuje, da se tretji odstavek 19. člena Uredbe sklicuje na prvi odstavek, ki določa, da so materialni stroški tudi stroški dela, cene stroškov dela pa so enake stroškom dela drugih organov, npr. stroškovniku Ministrstva za javno upravo. Pojasnjuje še, da ti stroški dela javnega uslužbenca ne gredo na račun uslužbenca, temveč v proračun in da gre za obračunavanje storitve, ki jo je predpisala država, enota obračuna pa je ura dela javnega uslužbenca. Tudi v drugih postopkih pred državnimi organi se plačujejo storitve, npr. z upravnimi in sodnimi taksami. V predmetni zadevi gre za obsežno dokumentacijo, za pregled ene zadeve pa je računanega 30 sekund dela, ki je razdeljen med dva prosilca. Po mnenju organa zadeve ni mogoče pregledati v krajšem času od 30 sekund. Organ ponovno navaja, da bo postopek ustavljen, če polog v roku ne bo plačan.Organ je postopek nato ustavil s sklepom št. U090-1/2016/6 z dne 18. 1. 2016. V sklepu je povzel zahtevo prosilke in navedbe organa iz dopisa št. U090-1/2015/189 z dne 15. 12. 2015. Navedel je še oceno, da bi za iskanje in anonimiziranje zahtevanih dokumentov porabil skoraj 50 ur oziroma eno uro za 127 zadev, kar je torej manj kot 30 sekund na eno zadevo oziroma skladno s stroškovnikom 980 evrov. Pri tem je upošteval, da subjekti niso znani, da gre za fizične osebe in da bo zato za izvajanje delnega dostopa porabil več časa kot npr. za dokumente, ki se nanašajo na pravne osebe. Znesek je razdelil na dva prosilca, zato je izstavil zahtevek za 500,00 evrov, podredno pa predlagal prosilki, naj zahtevo omeji. Prosilka je z dopisom z dne 4. 2. 2016 pri organu zoper sklep vložila pritožbo, s katero predlaga IP, da izpodbijani sklep razveljavi v celoti ter naloži organu, da se v predmetni zadevi obračuna prosilki v morebitnem opozorilu na stroške in pozivu k plačilu le dejanske materialne stroške posredovanja zahtevanih informacij, brez stroškov dela javnih uslužbencev, če dejanski materialni stroški presegajo 83,46 evrov. V pritožbi navaja, da organ za obračunavanje stroškov dela nima veljavnega pravnega temelja, stroškovnik namreč ni v skladu z ZDIJZ in ne Uredbo. Dejstvo, da je stroškovnik potrdilo pristojno ministrstvo, še ne pomeni, da je stroškovnik organa zakonit in da ni sporen. Zaračunavanje urnih postavk za stroške javnih uslužbencev je med drugim ustavno sporno, saj se tako uveljavlja diskriminacija med prosilci. V kolikor bi se stališče organa, da je takšno obračunavanje sprejemljivo, štelo za pravilno, bi to pomenilo kršitev mednarodnih zavez RS, ki je leta 2009 podpisala Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Glede primerjave organa z obračunavanjem sodne takse pa prosilka navaja, da plača stranka sodno takso zaradi tega, ker je sprožila sodni spor, ne plača pa se za vpogled v posamezen spis, stranka plača stroške kopij, ne pa porabljenega časa zaposlenega za čas, da je stranki poiskal spis, odbral zahtevane dokumente in jih kopiral.Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. U090-1/2016/17 z dne 9. 2. 2016 odstopil v pristojno reševanje IP. Ob tem je organ še navedel, da v evidenci dokumentarnega gradiva (SPIS 4) zadev ne vodijo po ukrepih, temveč po področjih dela, ki so označena s klasifikacijskimi znaki. Iskanje po iskalnem kriteriju »odvzem psa« tako ni mogoč oziroma ne vrne natančnih in popolnih rezultatov, saj sistem ponudi le dokumente, ki so tako poimenovani oziroma označeni s ključno besedo. Uredba o upravnem poslovanju določa le splošno vsebinsko poimenovanje dokumentov, saj aplikacija SPIS 4 tudi ne podpira vnosa dokumentov po ključnih besedah ali npr. po pravni podlagi oziroma ga ne zahteva. Zahtevani dokumenti spadajo po klasifikacijsko oznako U06172 – zaščita hišnih živali, po oznako teh zadev pa se je na dan 15. 12. 2015 nahajalo 6.354 zadev. Uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja ali uradni veterinarji po območnih uradih, vsi z univerzitetno izobrazbo, bi morali za odbiranje dokumentov najprej v elektronski zbirki pod oznako U06172 odpreti vsako zadevo posebej, poiskati vse zapisnike in odločbe ter nadalje z branjem teh dokumentov ugotoviti, ali je v njih izrečen ukrep odvzema živali. Sledilo bi anonimiziranje in izločitev izjem po 6. členu ZDIJZ. Glede na navedeno je predvidenih približno 30 sekund dela na 1 zadevo po mnenju organa res najmanjši možni čas, ki ga je organ upošteval v zahtevku za polog. Pri tem je organ upošteval tudi to,da je v istem obdobju prejel zahtevo drugega prosilca, ki se delno prekriva z zahtevo prosilke in ocenjene stroške v tem delu razdelil med oba prosilca. Organ je prosilki predlagal tudi omejitev zahteve, vendar se prosilka do predloga ni opredelila. Organ je posredoval IP še primer zapisnika in odločbe iz evidence dokumentarnega gradiva ter druge predmetne dokumente v tej zadevi, tudi soglasje pristojnega ministrstva k stroškovniku organa št. 090-2/2013/1 z dne 15. 1. 2013.Pritožba ni utemeljena.Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru sporno, ali je organ prosilki upravičeno določil predujem za plačilo stroškov dostopa do informacije javnega značaja oziroma ali je upravičeno zaračunal stroške dela.IP poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Pri tem IP opozarja, da zaračunavanje stroškov ne sme biti sredstvo, ki bi organom omogočalo, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave in nerazumno visoki stroški posredovanja informacij javnega značaja lahko pomenijo negacijo (izničenje) te pravice, zato mora višina stroškov ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme ovirati prosilkine ustavne pravice.Glede na to, da Vlada v skladu s 35. členom ZDIJZ še ni predpisala pravil za zaračunavanje in enotni stroškovnik, se upošteva Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba), ki v 19. členu predpisuje okvirni cenik oziroma najvišje cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. V skladu s prvim odstavkom 19. člena Uredbe določi organ ceno materialnih stroškov tako, da upošteva povprečne tržne cene za storitev posredovanja informacij in povprečno lastno ceno stroškov dela in amortizacije opreme. Organ ima torej v Uredbi pravno podlago za obračunavanje stroškov dela, tako da v tem delu pritožbene navedbe prosilke, da organ nima pravne podlage za obračun stroškov dela, ne vzdrži.Vsak posamezni organ lahko v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za cene materialnih stroškov za storitve, ki niso naštete v drugem odstavku 19. člena Uredbe, določi svoj stroškovnik, h kateremu mora dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan v skladu s 36. členom ZDIJZ svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).Organ lahko na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZDIJZ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane dokumentacije, če se zahteva prosilca nanaša na informacije večjega obsega, in na tej podlagi Uredba v drugem odstavku 20. člena določa, da lahko organ od prosilca zahteva vnaprejšnji polog, če ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 evrov (z vključenim DDV). Navedena določba Uredbe še določa, da organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek, če polog presega dejanske materialne stroške, in da prosilec plača razliko ob prejemu zahtevanih informacij na podlagi izdanega računa, iz katerega mora biti razvidna specifikacija, če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa. V skladu s tretjim odstavkom 20. člena Uredbe lahko organ določi, da mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka za položitev predujma.Polog oziroma predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oziroma posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), če je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. V skladu z navedenimi določbami ZDIJZ in Uredbe je organ izdal Stroškovnik posredovanja in ponovne uporabe informacij javnega značaja št. 090-2/2013/1 z dne 15. 1. 2013 (v nadaljevanju Stroškovnik), ki je objavljen na spletni strani organa v okviru Kataloga informacij javnega značaja, in h kateremu je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo dalo soglasje z dopisom št. 090-8/2013/3 z dne 17. 1. 2013. Prav tako je organ z dopisom št. U090-1/2015/189 z dne 15. 12. 2015 prosilko pozval, da v 15 dneh od prejema poziva organa plača 500,00 evrov pologa za stroške dela (za predvidoma 50 ur dela), pri čemer je organ je prosilko opozoril, da bo postopek ustavil s sklepom, zoper katerega bo možnost pritožbe, če polog ne bo plačan. ZDIJZ posebej ne predvideva pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pripelje zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij do smiselne uporabe tretjega odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na IP.V obravnavanem primeru je torej organ na podlagi Uredbe in Stroškovnika od prosilke zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij oziroma stroškov dela v višini 500,00 evrov. Ker je IP ugotovil, da organ, na podlagi (še) veljavnega stroškovnika, ki ga je dolžan upoštevati tudi IP, prosilki lahko zaračuna stroške, je v nadaljevanju preverjal še višino zaračunanih stroškov.IP je z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja opravil pri organu 3. 3. 2016, na podlagi 11. člena ZInfP, ogled in camera. Na ogledu je organ uvodoma pojasnil IP, da je bilo na dan 15. 12. 2015 pri klasifikacijski številki U06172 - »zaščita hišnih živali« evidentiranih 6.354 zadev, in sicer za obdobje od 1. 1. 2014 do 15. 12. 2015. Pojasnil je tudi, da je organ nastal z združitvijo organov v sestavi oziroma delov organov s 1. 1. 2013 in zato uporablja dva sistema dokumentarnega gradiva, in sicer ISI in SPIS 4. Navedena sistema dokumentarnega gradiva naj bi zajemala vse obravnavane zadeve, vendar se lahko zgodi, da se zadeve iz ene evidence ne prenesejo tudi v drugo evidenco.V nadaljevanju je organ pojasnil, da se v evidenci dokumentarnega gradiva v postopkih odvzema psov in mačkov na območju Republike Slovenije zaradi kršenja Zakona o zaščiti živali, nahajajo v posamezni zadevi različni dokumenti, in sicer odločbe, zapisniki, uradni zaznamki, pozivi strankam, vabila,… Navedeno je ugotovil tudi IP s vpogledom v posamezne zadeve v obeh evidencah dokumentarnega gradiva. Organ je še pojasnil, da v evidencah ne vodijo zadev po ukrepih, temveč po področjih dela, ki so označena s klasifikacijskimi znaki, kot že navedeno. Iskanje po iskalnem kriteriju »odvzem« oziroma »odvzem psa« tako ni mogoč oziroma ne vrne natančnih in popolnih rezultatov, saj sistem ponudi le dokumente, ki so tako poimenovani oziroma označeni s ključno besedo, ni pa nujno, da so dokumenti tako označeni. Posamezni avtorji namreč različno označujejo dokumente, npr. lahko je označen samo kot »odločba« ali »zapisnik«, in je torej brez označbe »odvzem«. Zahtevani dokumenti spadajo po klasifikacijsko oznako U06172 – »zaščita hišnih živali«, kjer so pa zajete vse zadeve v zvezi z hišnimi živalmi, ne samo v zvezi s psi in mački, pa tudi ne samo odvzemi. Organ je tudi pojasnil, da je v posamezni zadevi lahko najprej izrečen začasni odvzem živali, nato pa se zadeva lahko zaključi tako, da se žival vrne. Navedeno je ugotovil tudi IP s vpogledom v konkretno zadevo. Organ je ponovno pojasnil, da bi morala uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja ali uradni veterinarji po območnih uradih, vsi z univerzitetno izobrazbo, za odbiranje dokumentov najprej v elektronski zbirki pod oznako U06172 odpreti vsako zadevo posebej, poiskati vse zapisnike in odločbe ter nadalje z branjem teh dokumentov ugotoviti, ali je v njih izrečen ukrep odvzema živali. Sledilo bi še presojanje dokumentov z vidika izjem po ZDIJZ oziroma anonimiziranje, ker se večina zadev nanaša na fizične osebe. IP je torej pri organu vpogledal v evidenci dokumentarnega gradiva ISI in SPIS 4.Pri evidenci dokumentarnega gradiva ISI je sicer mogoče iskanje po posameznem iskalnem kriteriju, kot je npr. številka zadeve, po ključni besedi,…, ampak glede na predmetno zahtevo iskanja ni mogoče omejiti s temi iskalnimi kriteriji. Vsi zahtevani dokumenti namreč nimajo pod »kratek opis zadeve« zaveden »odvzem«, prav tako tudi številka zadev pod klasifikacijsko oznako U06172 ne kaže na zahtevane dokumente, ker kot že navedeno, je odvzem le eden od ukrepov pod klasifikacijsko oznako U06172 – »zaščita hišnih živali. Najbolj natančen izbor med zadevami je tako le z iskalnim kriterijem po letnici zadeve oziroma po klasifikacijski številki, kar pa pomeni, da je potreben pregled vsake posamezne zadeve in pri posamezni zadevi tudi vpogled v posamezni dokument, torej v zapisnike in odločbe, pri čemer prosilka v zahtevi ni konkretno opredelila, katere dokumente šteje v zahtevi »podobno« zapisnikom in odločbam. IP je v primeru, v katerega je vpogledal in se zaključi z odvzemom psa, ugotovil, da je kratek opis zadeva »necepljen pes«, torej ne »odvzem psa«, v zadevi pa se nahaja 29 dokumentov (prijave, zapisnik, izpisi iz Centralnega registra psov, sklep o stroških, dve odločbi, od tega se ena nanaša na odvzem psa,…). Vsebina zahtevanih dokumentov je torej praviloma razvidna le tako, da se odpre vsak posamezen dokument. IP se je pri tej zadevi seznanil tudi z dejstvom, da je lahko zadeva zavedena pod drugo klasifikacijsko številko, torej ne pod klasifikacijsko oznako U06172 - »zaščita živali«, ampak pod U06170 - »zdravstveno varstvo živali«, torej se je postopek najprej vodil zaradi zdravstvenega varstva živali, zaključil pa se je z odvzemom živali. K navedenemu IP še dodaja, da npr. zapisnik v tej zadevi nima posebne oznake, da gre za odvzem živali, tako da je potreben vpogled v sam dokument.IP je vpogledal tudi v evidenco dokumentarnega gradiva SPIS 4 in prav tako ugotovil, da ključna beseda »odvzem psa« oziroma »odvzem« za iskanje ni dovolj, saj izbor ne zajame vseh zahtevanih dokumentov oziroma zadev, ampak samo tiste, ki imajo te besede v opisu dokumenta. Tudi v tej evidenci so namreč dokumenti označeni različno, tudi na splošno kot npr. »zapisnik« oziroma »odločba«. Iskanje po klasifikacijski številki torej prav tako zahteva pregled vsake posamezne zadeve oziroma zahtevanega dokumenta. IP je prav tako ugotovil, da so v sistemu posamezne zadeve označene na splošno kot npr. zaščita živali, torej kot je splošna oznaka zadev pod klasifikacijsko oznako U06172, ki zajema različne ukrepe, in kot že navedeno tudi posamezni dokumenti posamezne zadeve nimajo posebne oznake, zato je potreben vpogled v zadevo oziroma dokumente. Organ je v zvezi s to evidenco še opozoril, da je potrebno preveriti zadeve v aktivni in tekoči zbirki.Organ je še pojasnil, da bi bilo treba dejansko preveriti obe evidenci dokumentarnega gradiva, saj lahko pride pri prenosu posamezne zadeve iz ene evidence v drugo, do napake oziroma se prenos ne opravi.Glede specifikacije stroškov je organ na ogledu in camera ponovno navedel, da postavljeni znesek plačila stroškov za posredovanje zahtevanih dokumentov v višini 500,00 evrov zajema 50 ur dela javnega uslužbenca z najmanj VII. stopnjo izobrazbe, pri čemer znese ena ura dela po Stroškovniku organa 19,61 evra. Organ je pri določitvi zneska upošteval tudi dejstvo, da se zahteva v delu prekriva z zahtevo drugega prosilca, zato je znesek za prosilko približno polovico nižji od dejanskega zneska. Upoštevati pa je potrebno tudi to, da je potreben skrben pregled vsakega dokumenta z vidika varstva osebnih podatkov, saj se lahko v zapisnikih nahajajo tudi podatki o zdravstvenem stanju posameznih fizičnih oseb, ne samo ime in priimek ter naslov fizične osebe.IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam in pojasnilu organa glede ocene, koliko časa bi bilo potrebno za odbiranje zahtevanih dokumentov, in da bi oseba s VII. stopnjo izobrazbe potrebovala za pregled dokumentov najmanj 30 sekund na zadevo oziroma 127 zadev na uro. Tudi IP je na ogledu in camera ugotovil, da dejansko ni mogoče opraviti pregleda posameznih dokumentov posamezne zadeve v krajšem času, pri čemer v ta čas ni mogoče všteti še anonimizacije, ki bi bila pri posameznem dokumentu potrebna. Kot že navedeno, je potrebno z vidika delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ natančno prebrati besedila odločb in zapisnikov. Večina odločb in zapisnikov, v katere je IP vpogledal, so obsegala praviloma dve popisani strani. K temu pa je potrebno dodati, da gre pri ugotavljanju oziroma presoji morebitnih izjem po ZDIJZ za strokovno delo, ki vsekakor zahteva dobro poznavanje zakonodaje, zato IP meni, da je argument organa, da to stori oseba s VII. stopnjo izobrazbe, utemeljen. IP je ugotovil tudi, da zapisniki in odločbe nedvomno obsegajo določene varovane osebne podatke fizičnih oseb, in sicer praviloma ime in priimek posameznika, njegov naslov in podpis.IP je tako ugotovil, da ob upoštevanju navedenega znese strošek dela približno 980 evrov, kot je ocenil že organ sam. Iz Stroškovnika organa namreč izhaja, da znese ena ura posredovanje IJZ s strani uslužbenca s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe 19,61 evra. Ocena stroškov dela je torej pravilna, upoštevajoč torej ure dela, ki jih predvideva organ, obsežnost dokumentacije ter delitev stroškov dela med dva prosilca.IP ob tem še dodaja, da gre v predmetni zadevi za plačilo pologa in ne za končni obračun stroškov, kar pomeni, da bo organ prosilki ob posredovanju informacij vrnil presežni znesek, če bi polog presegal dejanske materialne stroške.Na podlagi navedenega IP tako ocenjuje, da je organ na podlagi veljavnih predpisov prosilki določil razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. Strošek v predmetni zadevi predstavljajo stroški dela, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da prosilka zahteva obsežno dokumentacijo, za pripravo katere je po mnenju IP potreben določen čas in ustrezna raven strokovne izobrazbe.IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Odvetnica Kunstelj Maja Marija - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE