Prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-30/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahtevo postavil v obliki vprašanj. Organ je v zadevi izdal zavrnilno odločbo, ker nima zbranih podatkov na način, kot jih zahteva prosilec, ni pa dolžan ustvarjati posebnih analiz in izdelovati nove dokumente. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil, ker bi moral organ prosilcu pokazati tiste javne dokumente, iz katerih bi prosilec lahko sam povzel sklep in se prebil do zahtevanih informacij. Kljub temu da je IP že večkrat zavzel stališče, da je dolžnost organov, da pri obravnavanju zahteve prosilca slednjemu omogočijo dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo, tudi če ti niso v takšni obliki, kot jih zahteva prosilec, je pa iz njih mogoče izdelati dokument, ki je predmet zahteve prosilca, v konkretnem primeru ni bilo mogoče slediti temu stališču. Tako iz zahteve kot iz pritožbe je izhajalo, da je prosilec prvenstveno želel odgovore na vprašanja oz. statistiko, s katero organ ne razpolaga. Zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. Organ v postopku, ki se vodi po določbah ZDIJZ, prosilcu torej ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta, v tem primeru pa organ prosilcu posreduje predmetni dokument. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da se podatek, kakšna dela je trenutnih sedem administratorjev forumov opravljalo pri organu honorarno, preden so sklenili avtorske pogodbe o administriranju forumov, lahko pridobi iz predhodne avtorske pogodbe. IP je presodil, da gre v tem delu zahteve za podatke iz dokumentov, ki pri organu že obstajajo, zato je v tem delu pritožbi prosilca ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-30/2016/6Datum: 18. 4. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …. (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 9. 2. 2016, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0901-023/2015/1 z dne 22. 1. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba RTV Slovenija, št. 0901-023/2015/1 z dne 9. 2. 2016, v delu, ki se nanaša na 7 točko zahteve prosilca z dne 28. 12. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati:- pogodbo o naročilu avtorskega dela, št. 351693, pri čemer mora organ prekriti vsebino dokumenta, razen imena in priimka avtorja ter besedila 4. člena pogodbe do »(v nadaljevanju: avtorsko delo)«,- pogodbo o naročilu avtorskega dela, št. 381796, pri čemer mora organ prekriti vsebino dokumenta, razen imena in priimka avtorja ter besedila 4. člena pogodbe do »(v nadaljevanju: avtorsko delo)«,- pogodbo o naročilu avtorskega dela, št. 461556, pri čemer mora organ prekriti vsebino dokumenta, razen imena in priimka avtorja ter besedila 4. člena pogodbe do »(v nadaljevanju: avtorsko delo)«,- študentsko napotnico, št. 0714016451-Duplikat, pri čemer mora organ prekriti vsebino izpolnjenih podatkov v obrazcu razen imena in priimka, na kogar je izdana napotnica, ter opisa vrste dela.2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je 28. 12. 2015 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je dostop do naslednjih dokumentov oz. informacij:1. Koliko avtorskih pogodb (organ naj navede število) oziroma drugih pogodb civilnega prava je bilo skupno sklenjenih od vključno 29. 06. 2009 dalje pa vse do danes, in sicer za potrebe dela administriranja forumov, kamor sodijo »urejanje spletnih forumov in komentarjev, utemeljevanje in priprava obrazložitve o svojih individualnih odločitvah, zakaj menijo, da nekaj je sovražni govor, drugo pa ne, dopisovanje z uporabniki«?2. V koliko primerih so se take avtorske pogodbe sklepale za določen čas verižno, in sicer:a) v koliko primerih dvakrat z isto osebo in za kako posamično časovno obdobje,b) v koliko primerih trikrat z isto osebo in za kako posamično časovno obdobje,c) v koliko primerih štirikrat z isto osebo in za kako posamično časovno obdobje,d) v koliko primerih pet in večkrat z isto osebo in za kako posamično časovno obdobje?3. Število sklenjenih avtorskih pogodb in izobrazba pogodbenih avtorjev:a) Koliko različnih oseb je imelo sklenjeno avtorsko pogodbo (organ naj navede število) oziroma drugo pogodbo civilnega prava od vključno 29. 06. 2009 dalje pa vse do danes, in sicer za potrebe dela administriranja forumov, kamor sodijo »urejanje spletnih forumov in komentarjev, utemeljevanje in priprava obrazložitve o svojih individualnih odločitvah, zakaj menijo, da nekaj je sovražni govor, drugo pa ne, dopisovanje z uporabniki«?b) Kaj so bile te osebe (vsaka posamezno, brez imen) po izobrazbi v trenutku veljavnosti vsake posamezne pogodbe?4. Organ naj navede informacijo, kakšen je postopek, če želi nevtralna oseba opravljati delo administratorja foruma oziroma taka oseba želi skleniti avtorsko pogodbo z RTV Slovenija za opravljanje takega avtorskega dela.5. Kolikšna je bila vrednost urne postavke administriranja forumov od vključno 29. 06. 2009 dalje pa vse do danes?6. Kolikšno je skupno število ur, ki so ga od vključno 29. 06. 2009 dalje pa vse do danes, in sicer za potrebe dela administriranja forumov, opravili pogodbeni administratorji forumov?7. Kolikšen je skupni bruto znesek, ki ga je RTV Slovenija po vseh avtorskih pogodbah od vključno 29. 06. 2009 dalje pa vse do danes, in sicer za potrebe dela administriranja forumov, in temelječ na časovnici iz Priloge 5 dokumenta št. 0901-020/2015/1, namenila pogodbenim sodelavcem - administratorjem forumov?8. Zapis o vodenem razgovoru z vodjo MMC, urednico uredništva ter vodjo administratorjev oz. koordinatorjem in morebiten sklep o pozitivni/negativni oceni kandidatu, na osnovi katere je le-ta postal primeren za uvajanje v delo z obstoječimi administratorji? Če dokumenti obstajajo, prosim za vpogled za zadnjih sedem aktualnih administratorjev.9. Dokument o končni izbiri kandidata, saj organ navaja, da so »končno izbiro kandidata potrdili vodja MMC, urednica uredništva in koordinator«. Če obstaja, prosim za vpogled za zadnjih sedem aktualnih administratorjev.10. Kako je bil uvajan, potrjen in sprejet vodja administratorjev in od koga? Kakšna je njegova izobrazba?11. Kakšna dela je trenutnih sedem administratorjev forumov opravljalo pri organu honorarno, preden so sklenili avtorske pogodbe o administriranju forumov (navedite za vsakega posamično)?Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 0901-023/2015/1 z dne 22. 1. 2016, v celoti zavrnil. Dostop do podatkov, ki jih je prosilec zahteval pri vprašanjih 1, 2, 3, 5, 6, 7 in 11 pod točko I. obrazložitve odločbe je organ zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga v obliki, kot jih prosilec zahteva. Organi pa na podlagi ZDIJZ niso zavezani k izdelovanju posebnih analiz ali ustvarjanju novega dokumenta. Glede podatkov iz vprašanj 4, 8, 9 in 10 pod točko I. obrazložitve odločbe je organ dostop zavrnil, ker dokumenti ne obstajajo. Organ je še dodal, da bi si v zvezi z vprašanji 5, 6, in 7 prosilec odgovor lahko ustvaril sam, in sicer iz informacij, ki mu jih je organ že posredoval v preteklosti. Glede vprašanja 3b in 10 pod točko I. obrazložitve odločbe, ko prosilec sprašuje o izobrazbi posameznikov, je organ zavrnil dostop zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).Prosilec je 9. 2. 2016 zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje zoper odločitev organa, ker razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja ne more biti neobstoj dokumenta, ker le-ta ni izdelan, ampak bi moral organ prosilca napotiti oziroma mu pokazati tiste javne dokumente, iz katerih bi prosilec lahko sam povzel sklep in se prebil do zahtevanih informacij. Prosilec je v pritožbi prerekal zlasti odločitev organa pri vprašanjih 1, 2, 3, 5, 6, 7 in 11, v zaključku pritožbe pa kljub vsemu zatrdil, da vsi dokumenti, s katerimi oz. preko katerih bi bilo mogoče dostopiti do vseh zahtevanih informacij, nedvomno obstajajo, zato bi moral organ te informacije tudi razkriti. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 0901-023/2015/2 z dne 10. 2. 2016, odstopil v reševanje IP.Z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja je IP na podlagi 11. člena ZInfP 9. 3. 2016 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank, v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera. To pomeni, da IP kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov oz. lahko na takšen način presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja. Takšno delovanje IP nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.Organ je IP na ogledu in camera v zvezi s prvimi tremi vprašanji pojasnil, da organ tako zbranih podatkov nima, torej takšni podatki ne obstajajo in jih prosilcu ne more posredovati. Glede vprašanja 3b in 10 je organ zatrdil, da izobrazba za sklenitev avtorske pogodbe pri nobeni od oseb ni bila zahtevana. Organ je navedel, da obstajajo zgolj pravila za administriranje forumov, s čimer je bil prosilec seznanjen v odgovoru organa z dne 21. 12. 2015. Prav tako je organ ponovil navedbe iz odločbe, št. 0901-020/2015/2 z dne 24. 12. 2015, glede sistemizacije delovnega mesta »administrator foruma«, ki pri organu ne obstaja. Izobrazba posameznika ni razvidna iz avtorskih pogodb, organ s tem podatkom ne razpolaga. Glede vrednosti urne postavke administriranja forumov (vprašanje 5) je organ navedel, da je urna postavka v posameznem časovnem obdobju razvidna zgolj iz posamezne avtorske pogodbe. Glede skupnega števila ur (vprašanje 6) in skupnega bruto zneska (vprašanje 7) je organ pojasnil, da razpolaga zgolj z dokumentom za posamezno leto, kjer je treba razbirati informacij, da lahko prosilcu pošljejo dokument, iz katerega bi bil razviden odgovor. Glede vprašanja 4, 8, 9 in 10 je organ pojasnil, da dokumenti ne obstajajo. Glede del, ki so jih opravljali posamezniki pri organu predno so sklenili pogodbo o sodelovanju za administriranje forumov (vprašanje 11), je organ pojasnil, da se ta podatek lahko pridobi iz avtorske pogodbe, ki je bila sklenjena s posameznikom, preden je bila sklenjena avtorska pogodba za administriranje. Uradna oseba organa se je zavezala, da bo IP posredovala posamezne dokumente.IP je od organa 21. 3. 2016 prejel sledeče dokumente:- tabelo, iz katere so razvidni podatki o številu opravljenih ur dela in bruto znesek od junija 2009 do decembra 2015 po mesecih za posameznega administratorja foruma,- študentsko napotnico in pogodbe o naročilu avtorskega dela, na podlagi katerih so štirje trenutni administratorji pred sklenitvijo avtorske pogodbe o administriranju forumov opravljali delo pri organu,- ter pojasnilo, da organ ne razpolaga z dokumentom ali bazo podatkov, v kateri bi bili zbrani podatki o vrednosti urne postavke administriranja forumov, in da je vrednost urne postavke razvidna zgolj iz individualnih pogodb za vsakokratno pogodbeno sodelovanje.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izpodbijal tisti del prvostopenjske odločbe, ki se nanaša zlasti na vprašanja 1, 2, 3, 5, 6, 7 in 11. Ker je prosilec v zaključku pritožbe navedel, da bi vsi dokumenti morali nedvomno obstajati, je IP v okviru pritožbenih navedb vzel v obravnavo tudi zahtevane informacije iz vprašanja 4, 8, 9 in 10, za katere je organ odločil, da ne obstajajo.Uvodoma je treba razčistiti način številčenja zahtevanih informacij oz. dokumentov, ki se v zahtevi in izpodbijani odločbi razlikuje. Za lažjo obravnavo je IP prevzel številčenje vprašanj, kot je zapisano v odločbi, saj je le-tega uporabil tudi prosilec v pritožbi.1. O informaciji javnega značaja na splošnoDefinicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP izpostavlja, da je prosilec svojo zahtevo izrazil v obliki vprašanj. Skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. V konkretnem primeru iz zahteve prosilca izhaja, da želi prosilec priti do informacij javnega značaja v obliki odgovorov na postavljena vprašanja, iz pritožbe pa, da pri določenih vprašanjih vztraja pri odgovorih, pri določenih pa, da bi mu organ moral kljub vsemu posredovati dokumente, ker z njimi nedvomno razpolaga. Zato je IP v nadaljevanju ugotavljal obstoj zahtevanih informacij.2. Obstoj zahtevanih informacij v konkretnem primeruGlede na to, da je organ v zadevi izdal zavrnilno odločbo, ker organ nima zbranih podatkov na način, kot jih zahteva prosilec (gre za vprašanje 1, 2, 3a, 5, 6, 7 in 11 pod točko I. obrazložitve izpodbijane odločbe), se je IP v pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali dokument z zbranimi podatki dejansko ne obstaja. Glede na pojasnilo organa v izpodbijani odločbi in pritožbene navedbe v zvezi z vprašanjem 6 in 7 pod točko I. obrazložitve izpodbijane odločbe se je IP nadalje ukvarjal z oceno, ali iz dokumentov, ki jih je organ že posredoval prosilcu, resnično ni mogoče priti do zahtevane informacije, kot to zatrjuje prosilec in ali pri organu obstaja drug ustrezen dokument, ki bi vseboval zahtevane informacije. Glede na pritožbene navedbe, da bi se organ moral resneje poglobiti v vsebino vprašanj in da vsi dokumenti, s katerimi oz. preko katerih bi bilo mogoče dostopiti do vseh zahtevanih informacij, nedvomno obstajajo, se je IP ukvarjal z vprašanjem, ali tudi dokumenti o postopku izbire administratorjev, razgovoru, končni izbiri kandidatov in uvajanju, potrditvi ter sprejetju vodje administratorjev (gre za vprašanja 4, 8, 9 in 10 pod točko I. obrazložitve izpodbijane odločbe) dejansko ne obstajajo.- glede vprašanja 1, 2, 3a in 5 pod točko I. obrazložitve izpodbijane odločbeOrgan je IP pojasnil, da takšnih podatkov, kot jih zahteva prosilec, nima zbranih. Organ te vrste statistike ne vodi. Ob tem IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Organu tudi ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela ali predelave dokumentov, da se prosilca lahko seznani z njo. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na t. i. »surove« informacije.[1] Če bi organ želel ugoditi zahtevi prosilca, bi moral opraviti analizo več baz podatkov, v katerih ločeno vodi evidence pogodb in opravljenega dela od vključno 29. 6. 2009 dalje. Zbiranje ter nadaljnja analiza takšnih informacij pa bi dejansko pomenilo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa ZDIJZ od organov ne zahteva. IP tako ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga s takšno evidenco, kot jo zahteva prosilec.V konkretnem primeru sklicevanje prosilca, da čeprav eksplicitno zahtevani dokument ne obstaja, ker preprosto ni izdelan, to ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ni utemeljeno. Kljub temu da je IP že večkrat zavzel stališče, da je dolžnost organov, da pri obravnavanju zahteve prosilca slednjemu omogočijo dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo, tudi če ti niso v takšni obliki, kot jih zahteva prosilec, je pa iz njih mogoče izdelati dokument, ki je predmet zahteve prosilca, v konkretnem primeru ni mogoče slediti temu stališču. Prosilec, ki je svojo zahtevo oblikoval v obliki vprašanj, ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja. Tako iz zahteve kot iz pritožbe izhaja, da je prosilec prvenstveno želel odgovore na vprašanja oz. statistiko, s katero pa organ ne razpolaga. Iz pritožbe je razvidno, da je prosilec od organa pričakoval, da mu bo razkril število vseh sklenjenih avtorskih pogodb za administriranje forumov, število kolikokrat je bila neka pogodba sklenjena med konkretno osebo in organom, število oseb, ki so v preteklosti imele sklenjeno avtorsko pogodbo za administriranje forumov, saj je navedel, da je njegovo delo le, da število teh oseb sešteje. Prav tako je prosilec v pritožbi navedel, da mu je vrednost urne postavke v višini 6,4 EUR bruto poznana, vendar pa mu organ ni potrdil, da bi bila ta ista vse od 29. 6. 2009 dalje. Organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan dajati pojasnil, zato je IP sklenil, da je organ ravnal pravilno, ko je odločil, da dokument ne obstaja.IP je še toliko bolj prepričan, da je prosilec, ki je svojo zahtevo oblikoval v obliki vprašanj, zahteval odgovore na vprašanja, in ne dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, ker so bili prosilcu znani dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevane informacije. V času vložitve svoje zahteve je razpolagal z vzorci dokumentov, ki jih je prejel od organa, na podlagi teh dokumentov pa je zastavil tudi svojo novo (aktualno) zahtevo z dne 28. 12. 2015. Organ je namreč 21. 12. 2015, v okviru odgovora, št. 0901-020/2015/1, prosilcu posredoval »pogodbo o poslovnem sodelovanju« - avtorsko pogodbo, ki jo organ sklepa za administriranje forumov. Kljub temu prosilec ni zahteval dostopa do teh dokumentov, ampak je na organ naslovil vprašanja. Tudi iz pritožbenih navedb, v katerih prosilec zaključuje, da lahko organ v kadrovski službi nemudoma preveri, kolikokrat je bila neka pogodba sklenjena, da organ zagotovo natančno ve za imena in priimke vseh oseb, ki so v preteklosti opravljali funkcijo administratorja in je njegovo delo le, da število teh oseb sešteje, da lahko organ na osnovi časovnic, s katerimi nedvomno razpolaga, sešteje opravljene ure za vse sodelavce, izhaja, da je prosilec v prvi vrsti od organa zahteval odgovore na vprašanja in ne konkretnih dokumentov, iz katerih bi prosilec sam povzemal sklepe in zaključke. Na podlagi zapisanega je IP ocenil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo v tem delu zavrnil. IP je tej odločitvi tudi sledil, saj niti organ niti IP ne smeta odločati izven meja zahtevka (glej sodbo Upravnega sodišča, št. I U 817/2015-7).- glede vprašanja 11 pod točko I. obrazložitve izpodbijane odločbe (7. tč. zahteve prosilca z dne 28. 12. 2015)Organ v postopku, ki se vodi po določbah ZDIJZ, prosilcu torej ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta, v tem primeru pa organ prosilcu posreduje predmetni dokument. Prosilec je v pritožbi glede vprašanja, kakšna dela je trenutnih sedem administratorjev forumov opravljalo pri organu honorarno, preden so sklenili avtorske pogodbe o administriranju forumov, zapisal, da je organ vprašanje prezrl, kar pa iz izdane odločbe ne sledi. Organ se je do vprašanja opredelil v prvem delu odločbe in navedel, da podatek ne obstaja. Že na ogledu in camera je organ IP pojasnil, da se ta podatek lahko pridobi iz avtorske pogodbe, ki je bila sklenjena s posameznikom, preden je bila sklenjena avtorska pogodba za administriranje, zato je IP presodil, da gre v konkretnem primeru za podatke iz dokumentov, ki pri organu že obstajajo. IP je odločil, da mora organ glede štirih trenutnih administratorjev, ki so imeli sklenjene avtorske pogodbe z organom že pred sklenitvijo sedaj veljavnih pogodb, prosilcu posredovati predhodne avtorske pogodbe oz. študentske napotnice, in sicer tako, da bo iz njih razviden le opis del, ki so jih pri organu opravljali ter ime in priimek avtorja, ki je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopna informacija, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Preostali del dokumentov mora organ prekriti, ker ti niso predmet zahtevka prosilca in s tem ne predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca v tem delu delno ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP delno odpravil ter v tem delu odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.- glede vprašanja 6 in 7 pod točko I. obrazložitve izpodbijane odločbeProsilec je zahteval tudi podatke o skupnem številu ur, ki so jih za administriranje forumov opravili pogodbeni administratorji za administriranje foruma ter skupni bruto znesek po vseh avtorskih pogodbah, vse od 29. 6. 2009 dalje. IP je sledil pritožbenim navedbam prosilca, da do zahtevanega odgovora ni mogel priti sam, ker v nobenih predhodno že posredovanih dokumentih, odgovorih in izdanih odločbah ni bilo razvidno, ali se je vrednost urne postavke spreminjala, niti ni razpolagal s številom administratorjev od 29. 6. 2009 dalje. Prosilec je bil namreč seznanjen zgolj z avtorskim honorarjem, ki je bil razviden iz prej posredovane pogodbe o sodelovanju, ter vzorcem časovnice »Plan – forum«, kjer je organ prekril vse podatke. Zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja dokument, iz katerega bi bilo razvidno skupno število opravljenih ur in skupni bruto znesek.Kadar organ razpolaga z zahtevanimi podatki in prosilec na podlagi t. i. »surovih« podatkov lahko sam izdela dokument, ki je predmet njegove zahteve, mu jih mora organ posredovati. Organ razpolaga z dokumentom, ki ga je izdelal na hitro, vendar iz njega ne izhajajo vsi podatki, da bi si prosilec lahko sam odgovoril na vprašanje. IP je verjel pojasnilu organa, da je glede vprašanja o skupnem številu ur za potrebe dela administriranja forumov (vprašanje 6) in skupnem bruto znesku (vprašanje 7) za to opravljeno delo odgovor razviden zgolj z razbiranjem in izločanjem posameznih podatkov, ki niso zajeti v prosilčevi zahtevi. Da dokument, s katerim razpolaga organ ni dokument, s katerim bi prosilec prišel do želenih informacij, saj iz dokumenta ni mogoče razbrati, na kateri pravni podlagi so v preteklosti posamezniki pri organu opravljali dotično delo, je organ izkazal tudi s posredovanjem primernega dokumenta.Pri skupnem številu ur je prosilec zahteval število ur, ki so jih opravili pogodbeni administratorji forumov, iz česar so izključeni redno zaposleni. V dokumentu, s katerim razpolaga organ, te razlike niso vidne. Pri bruto znesku prosilec zahteva znesek po vseh avtorskih pogodbah, iz česar pa je poleg plače redno zaposlenih izvzeto tudi študentsko delo. Tudi te razlike v dokumentu niso razvidne. Poleg tega je dokument izdelan po mesecih za zahtevano obdobje in prav tako ne zadosti prosilčevi zahtevi, ki se glasi, »kolikšno je skupno število ur /…/ od vključno 29. 6. 2009 dalje« oz. »kolikšen je skupni bruto znesek /…/ od vključno 29. 6. 2009 dalje«. Upoštevajoč zgornje argumente je IP zaključil, da informacije pod vprašanjem 6 in 7 ne obstajajo, organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. IP je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga s takšno evidenco, ki bi prosilcu omogočila, da sam pride do končne želene informacije. ZDIJZ namreč ne varuje dostopa do tistih dokumentov, ki bi lahko nastali zgolj zato, ker za njihov nastanek obstajajo teoretične možnosti. Organ bi moral priklicani dokument obdelati, analizirati in preoblikovati po kriterijih in kategorijah, kot jih je navedel prosilec, da bi zadostil njegovi zahtevi. Na podlagi zapisanega je IP sklenil, da dokument, ki bi vseboval podatke, ki jih zahteva prosilec v vprašanju 6 in 7 pod točko I. obrazložitve odločbe, pri organu ne obstaja. Iz tega razloga je IP tudi v tem delu prosilčevo zahtevo zavrnil.- glede vprašanj 4, 8, 9 in 10 pod točko I. obrazložitve izpodbijane odločbeGlede na to, da je organ v zvezi z dokumenti pod vprašanji 4, 8, 9 in 10 I. točke obrazložitve izpodbijane odločbe izdal zavrnilno odločbo, ker podatki, ki jih je prosilec zahteval, pri organu ne obstajajo, prosilec pa je v pritožbi temu nasprotoval, se je IP tudi pri teh dokumentih ukvarjal z vprašanjem, ali ti podatki dejansko ne obstajajo. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da dokument, kjer bi bil opredeljen izbirni postopek za delo administratorja foruma oz. za sklenitev avtorske pogodbe za opravljanje te vrste dela pri organu, ne obstaja. Organ razpolaga zgolj s pozivom oz. z razpisom za nove sodelavce z dne 29. 6. 2009, ki pa je bil prosilcu že posredovan v odgovoru organa z dne 21. 12. 2015. Prav tako ne obstajajo dokumenti pod vprašanji 8, 9 in 10 I. točke obrazložitve izpodbijane odločbe. IP je sledil pojasnilu organa, da so se odločili, s kom bodo sklenili pogodbo o sodelovanju, po ustnih dogovorih in internem povpraševanju za kandidati, ki bi želeli delati tudi kot administratorji. Ker pri sklenitvi avtorske pogodbe ne gre za zasedbo delovnega mesta in s tem izpolnjevanje določenih zakonskih pogojev (kot so npr. razpisni pogoji, kadrovski pogoji, znanja, ipd), IP ne vidi razumnega dvoma, da ne bi verjel navedbam organa, da dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na zastavljena vprašanja, ne obstajajo.Po preučitvi celotne zadeve je IP sklenil, da dokumenti pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. - glede vprašanja 3b in 10 pod točko I. obrazložitve izpodbijane odločbeIP uvodoma pojasnjuje, da je ob predpostavki, da so podatki o izobrazbi osebni podatki, saj kažejo na osebno stanje, lastnosti in razmerja posameznika, organ dolžan zavrniti posredovanje teh podatkov, če bi s tem kršil 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov pa se dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (glej tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).IP opozarja na pravilno argumentacijo prosilca, da zgolj podatek o izobrazbi osebe, brez imena in priimka, ki ju prosilec ni zahteval, ni osebni podatek. Vendar je potrebno v konkretnem primeru v končni sklep vzeti dejstvo, da izobrazba posameznika ni pogoj za sklenitev pogodbe o sodelovanju z organom in da je IP na ogledu in camera ugotovil, da organ s podatkom o izobrazbi (stopnji izobrazbe) sploh ne razpolaga, ker ga za sklenitev pogodbe o sodelovanju od posameznika niti ni zahteval, sam podatek pa tudi ni razviden iz nobenega dokumenta, s katerim organ razpolaga (npr. iz pogodbe o sodelovanju). Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je vodja administratorjev redno zaposlen od 1. 2. 2016, prej je delal kot honorarni sodelavec in njegova izobrazba ni bila zahtevana. Organ je svojo odločitev utemeljil z napačnimi razlogi (da gre za varovane osebne podatke). Zahtevo prosilca bi bilo treba zavrniti, ker podatki, ki jih je zahteval prosilec, sploh niso informacije javnega značaja, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Prosilec je v pritožbi sicer navedel, da v kolikor so te osebe tudi v rednem delovnem razmerju z organom, potem podatek o izobrazbi mora obstajati in ga je organ dolžan razkriti. IP še enkrat poudarja, da se je zahteva prosilca nanašala zgolj na posameznike, ki imajo z organom sklenjeno avtorsko pogodbo, kar je prosilec ponovil tudi v pritožbi, ko je poudaril, da zahteva informacije, ki se »vrtijo okoli tistih oseb oz. pravnih subjektov, s katerimi ima RTV Slovenija sklenjeno eno izmed oblik pogodb civilnega prava«, kamor pogodba o zaposlitvi ne sodi. IP še enkrat poudarja, da tako organ kot IP ne smeta in ne moreta odločati izven meja zahtevka.Iz naštetih razlogov je IP tudi v tem delu prosilčevo pritožbo zavrnil, ob tem pa presodil, da organ v tem delu zahteve ni mogel biti v molku, kot zatrjuje prosilec s pojasnilom, da vprašanje ni bilo stopnja izobrazbe, ampak kaj so bili administratorji po izobrazbi v trenutku veljavnosti posamezne pogodbe, saj je o zahtevi odločil (kakor koli že). Ob preverbi navedb organa, da stopnja izobrazbe ni pogoj za opravljanje dela administratorja, IP ugotavlja, da to drži in tako ne gre za informacijo javnega značaja, ker organ s temi podatki ne razpolaga. IP tudi pojasnjuje, da v pritožbenem postopku po ZDIJZ nima pristojnosti odločanja o primernosti ravnanja organa. Način poslovanja oziroma izpolnjevanje obveznosti organa, ki mu jih nalagajo posamezni področni predpisi oziroma materialnopravna zakonodaja, in morebitne kršitve teh obveznosti se lahko ugotavljajo in sankcionirajo samo po teh (drugih) predpisih, ne pa v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ.3. SklepnoGlede pritožbenih navedb prosilca, da je organ pavšalno utemeljeval svoje zavrnilno mnenje, ne da bi se pri tem resneje poglobil v vsebino vprašanj oziroma da bi mu organ moral razkriti vse dokumente, preko katerih bi bilo mogoče dostopiti do vseh zahtevanih informacij, IP še enkrat pojasnjuje, da prosilec ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja. Iz zahteve prosilca jasno izhaja, da želi odgovore na vprašanja, iz preostale vsebine zahteve in pritožbe prosilca pa je razvidno, da prosilec razume sistem dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena, vendar od organa kljub temu zahteva odgovore.Iz opredelitve informacije javnega značaja v 4. členu izhaja sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti), kar pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. Kot že rečeno, ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah, št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013.Upoštevajoč zgornje argumente ter na podlagi dokumentov, ki se nahajajo v upravni zadevi, št. 090/30/2016, je IP na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo delno odpravil in odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati informacije javnega značaja kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu je IP prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, ker je ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga. Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83