Prosilec - Okrožno sodišče v Mariboru
+ -Številka: 090-29/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahteval, da mu organ za samostojno sodniško pomočnico posreduje vse listine, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev za zakonitega sodnika po 23. členu Ustave in po Zakonu o sodiščih ter prepis opisa delovnega mesta iz Akta o sistemizaciji mariborskega sodišča. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da dokumentov, da sodniška pomočnica izpolnjuje pogoje za sodnico, nima, saj ta oseba ni sodnica. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da sodniški pomočniki morajo za zaposlitev izpolnjevati drugačne pogoje kot sodniki, torej jim ni treba izpolnjevati pogojev po 23. členu Ustave in Zakona o sodiščih, zato je pritožbo prosilca v celoti zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-29/2016/2Datum: 19. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor (v nadaljevanju organ), št. Su 44/2016 z dne 18. 1. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Su 44/2016 z dne 18. 1. 2016, se zavrne. 2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 14. 12. 2015 na organ naslovil zahtevo, da mu organ za samostojno sodniško pomočnico ……… posreduje vse listine, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev za zakonitega sodnika po 23. členu Ustave in po Zakonu o sodiščih ter prepis opisa delovnega mesta, ki ga zaseda …….. iz Akta o sistemizaciji mariborskega sodišča. Organ je dne 18. 1. 2016 izdal odločbo št. Su 44/2016, s katero je prosilcu zavrnil dostop do listin, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev za zakonitega sodnika po 23. členu Ustave RS, saj z njimi organ ne razpolaga. Organ je pojasnil, da ……….., na katero se zahteva nanaša, po statusu ni sodnica pri organu, ampak samostojna sodniška pomočnica, zato listine, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za sodnika, pri organu ne obstajajo. Prosilec se je dne 9. 2. 2016 zoper odločbo organa št. Su 44/2016 pritožil in navedel, da je organ v celoti zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ker iz poslane fotokopije delovnega mesta pod zaporedno številko 12 ni razvidno, da ga zaseda …………., niti da izpolnjuje pogoje za njegovo zasedbo skladno z zahtevami delovnega mesta. Organ je zavrnil tudi dostop do informacije javnega značaja glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje sodniške funkcije, zato je prosilec predlagal, da IP organu naloži, da predloži vse listine za samostojno sodniško pomočnico, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev za zakonitega sodnika po 23. členu Ustave in po Zakonu o sodiščih ter prepis opisa delovnega mesta, ki ga zaseda iz Akta o sistemizaciji mariborskega sodišča. IP naj iz postopka izloči in kaznuje tudi uradno osebo organa in informacijsko pooblaščenko. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 10. 2. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, ne razpolaga z listinami, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev ………… za zakonitega sodnika po 23. členu Ustave RS in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.Primarno IP pojasnjuje, da verjame organu, da ………… pri organu ni zaposlena kot sodnica, ampak sodniška pomočnica. IP navedbam organa verjame zlasti zato, ker tako izhaja iz njegovega pojasnila, enako pa je razvidno tudi iz seznama zaposlenih pri organu, ki je objavljen na spletni strani organa: http://www.sodisce.si/okramb/zaposleni/seznam_zaposlenih/ (na katerem je navedena tudi ………….), posledično ………………. seveda ni na seznamu sodnikov, zaposlenih pri organu: http://www.sodisce.si/okramb/zaposleni/seznam_sodnikov/. Ker …………..ni sodnica, ampak sodniška pomočnica,posledično seveda organ ne razpolaga z listinami (in mu tudi ni treba), ki bi izkazovale izpolnjevanje pogojev ……….. za sodnika, saj sodniškim pomočnikom ni treba izpolnjevati pogojev za sodnika, ki jih določa Ustava ali Zakon o sodiščih (kot je to navedel prosilec). Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15) v 53. členu določa uradniška delovna mesta in strokovno tehnična delovna mesta ter navaja, ima sodišče za opravljanje pravnega dela potrebno število sodniških pomočnikov, samostojnih sodniških pomočnikov in višjih sodniških pomočnikov. Sodniški pomočnik opravlja delo na uradniškem delovnem mestu pravosodni sodelavec, samostojni sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu višji pravosodni sodelavec ali svetovalec v pravosodju, in višji sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju. Za pogoje za zasedbo delovnega mesta v prejšnjem odstavku navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje, se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. IP na podlagi navedenega nima nobenih utemeljenih razlogov (tudi prosilec jih v pritožbi ni navedel), da ne bi verjel organu, da zahtevanih listin za izpolnjevanje pogojev za sodnika za ……… nima, zlasti seveda zato, ker ……… ni sodnica (ampak uradnica – sodniška pomočnica) in ji zato tudi ni potrebno izpolnjevati ustreznih pogojev za delovno mesto oziroma funkcijo sodnika.Glede pritožbenih navedb prosilca, da je organ v celoti zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ker iz poslane fotokopije Akta o sistemizaciji delovnih mest pri organu za delovno mesto pod zaporedno številko 12 ni razvidno, da ga zaseda ………., niti da izpolnjuje pogoje za njegovo zasedbo skladno z zahtevami delovnega mesta, IP pojasnjuje, da samo dejstvo, da iz dokumentacije, ki jo je prosilcu posredoval organ, prosilec ne more dobiti želenih podatkov, ne more predstavljati dokazov oziroma relevantnih argumentov za to, da (druga) dokumentacija obstaja in da je organ prosilcu noče posredovati, oziroma, da mu jo prikriva. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16, v nadaljevanju Uredba), v 1. členu določa, da ureja uradniške nazive in delovne izkušnje, potrebne za pridobitev naziva, v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Glede vsebine sistemizacije delovnih mest Uredba v 46. členu določa, da se v sistemizaciji delovnih mest določi število in vrsto uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah, vključno z delovnimi mesti za določen čas in delovnimi mesti pripravnikov. Če je v isti organizacijski enoti več enakih delovnih mest, se v sistemizaciji delovnih mest navede število teh delovnih mest. Pri posameznih delovnih mestih se v sistemizaciji navede: npr. opis nalog v skladu s 44. členom te uredbe, pogoje za opravljanje dela na delovnem mestu, tarifni razred, plačno skupino in podskupino ter plačni razred delovnega mesta oziroma naziva in dodatke k osnovni plači, ali se delo opravlja s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, morebitne posebnosti glede razporeditve delovnega časa, katerih nalog skladno s predpisi ne smejo opravljati ženske in mladina itd., Uredba pa ne določa, da bi se v Akt o sistemizaciji, ki je po naravi splošen pravni akt, vpisovala tudi konkretna imena in priimki uslužbencev na določenih delovnih mestih. IP po pregledu posredovane dokumentacije in določb v Uredbi, ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel, da v zvezi z zahtevo prosilca, naj mu organ posreduje prepis opisa delovnega mesta, ki ga zaseda …………. iz Akta o sistemizaciji mariborskega sodišča, razpolaga le z dokumentom, ki ga je že posredoval prosilcu.Glede pritožbenih navedb prosilca, da mu organ ni posredoval dokazil za izpolnjevanje pogojev za navedeno delovno mesto, torej delovno mesto št. 12, IP pojasnjuje, da prosilec v zahtevi z dne 14. 12. 2016 ni zahteval dokazil za izpolnjevanje pogojev za ………… za navedeno delovno mesto (delovno mesto št. 12), ampak je zahteval listine za izpolnjevanje pogojev ………………. za sodnico. Prosilec je v pritožbi torej razširil svojo zahtevo. IP pojasnjuje, da v pritožbi zahteve ni več možno širiti, saj je IP vezan na prvotno zahtevo z dne 14. 12. 2015 in pritožbo prosilca z dne 9. 2. 2016. V tem delu pritožba prosilca torej predstavlja novo zahtevo.
IP pojasnjuje še, da prosilci v postopku dostopa do informacije javnega značaja nimajo pravnega varstva, če niso zadovoljni z vsebino posredovane informacije. IP tudi ne more slediti predlogu prosilca, da izloči uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja in informacijsko pooblaščenko iz postopka ter da ju kaznuje, ker za to nima pravne podlage. Pritožbeni postopek po ZDIJZ je posebne vrste upravni postopek in IP v njem nima pristojnosti prekrškovnega organa (niti v primerih, ko je pritožba na podlagi ZDIJZ utemeljena). Pristojnosti IP kot pritožbenega organa so navedene v 27. členu ZDIJZ in v ZInfP, nobena od navedenih pravnih podlag pa IP ne daje podlage za denarno kaznovanje, kot ga konkretno predlaga prosilec.IP je ugotovil tudi, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, kot že posredovanimi, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka