Klipšteter Tomaž,novinar Dnevnika - Nigrad d.d.
+ -Številka: 090-23/2016
Kategorije: Dokument v izdelavi
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval posredovanje gradiva za javno predstavitev projekta odvajanja komunalnih in padavinskih voda. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj gre za dokument, ki je še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja pri organu. IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki so potrebni za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni vsi pogoji in da razkritje osnutkov dokumenta ne bi povzročilo napačnega razumevanja njegove vsebine, saj iz dokumenta jasno izhaja, da je dokument še predmet razprave, da so določena vprašanja še vsebinsko odprta in da lahko pride na vsaki točki do spremembe ali dopolnitve vsebine. Iz navedb organa je bilo tudi mogoče ugotoviti, da je bil osnutek dokumenta v času odločanja IP že razkrit javnosti, pri čemer organ ni zatrjeval, da bi mu zaradi razkritja nastala kakršnakoli škoda, oz. da bi bilo razumevanje gradiva sedaj problematično. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in organu naložil posredovanje zahtevanega dokumenta.ODLOČBA:Številka: 090-23/2016/5Datum: 23. 3. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarja Tomaža Klipšteterja, Dnevnik d. d., Razlagova 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 1. 2016, zoper odločbo Nigrad, komunalno podjetje, d. d., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 6/2015 z dne 12. 1. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 18. 1. 2016 se ugodi in se odločba družbe Nigrad, komunalno podjetje, d. d., št. 6/2015 z dne 12. 1. 2016 odpravi ter se odločbi: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v obliki elektronske kopije na e-naslov prosilca, posredovati delovni osnutek (1) z dne 12. 10. 2015, delovni osnutek (1.2) z dne 20. 11. 2015, delovni osnutek (2) z dne 11. 11. 2015 in delovni osnutek (3) z dne 3. 12. 2015 gradiva za javno predstavitev projekta odvajanja komunalnih in padavinskih voda.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne. 27. 11. 2015 na organ naslovil zahtevo za posredovanje elektronske kopije gradiva za javno predstavitev projekta odvajanja komunalnih in padavinskih voda, ki ga je za organ pripravilo podjetje 4UM. Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 6/2015 z dne 12. 1. 2016, in sicer je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na gradivo, ki je še v postopku izdelave in kot je organ pojasnil prosilcu, je še predmet posvetovanja skupnega sestanka predstavnikov javnih podjetij in vodij svetniških skupin mestnega sveta Mestne občine Maribor. Razkritje takšnih podatkov bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Po uskladitvi gradiva, bo to posredovano v javno razgrnitev in javno obravnavo, s čimer bo tudi zagotovljeno sodelovanje javnosti.Organ je v nadaljevanju navedel, da tudi skladno s podrobnejšimi kriteriji Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, gradivo še ni dokončno izdelano, ker je še v fazi posvetovanja in je javna razgrnitev predvidena šele po sprejetju načelnega dogovora o poteku sprejemanja novega modela stroškovnika za komunalne storitve s predstavniki svetniških skupin. Organ je tudi pojasnil, da še ni sprejet nov Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v Mestni občini Maribor, od katerega je odvisna dokončna vsebina gradiva. Ker projekt odvajanja komunalnih in padavinskih voda še ni v celoti zaključen in je še predmet posvetovanja, ne more biti informacija javnega značaja, saj bo vsebina gradiva še spremenjena oziroma usklajena in dopolnjena.Organ je v zaključku navedel, da bi razkritje gradiva lahko povzročilo povsem nepotrebno napačno razumevanje vsebine gradiva, ki se bo po uskladitvi nedvoumno spremenila. Če bi bilo gradivo v takšnem stanju razkrito, bi prosilec in vsi občani Mestne občine Maribor, dobili napačne podatke o projektu odvajanja padavinskih in odpadnih voda. Organ je še dodal, da bo celoten projekt nesporno predstavljen in dostopen vsem, saj je namenjen in zadeva vse občane Mestne občine Maribor, vendar je potrebno predhodno uskladiti vsebino, sprejeti predlog spremembe Odloka, dokončno uskladiti vsebino novega modela stroškovnika za komunalne storitve in šele nato končno verzijo gradiva predstaviti javnosti.Zoper odločbo je prosilec dne 18. 1. 2016 podal pritožbo, v kateri je navedel, da meni, da zavrnilna odločba, s katero mu je bil onemogočen dostop do gradiva za javno predstavitev projekta odvajanja komunalnih in padavinskih voda, nima nikakršne podlage v ZDIJZ, je vsebinsko in pravno napačna, zato prosi, da IP obravnava njegovo pritožbo in odločbo organa spremeni tako, da se mu omogoči vpogled v predmetno dokumentacijo.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 1392 z dne 4. 2. 2015 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je dne 24. 2. 2016 od organa prejel poziv za ustavitev postopka, v katerem je organ navedel, da je bila na spletnem družbenem omrežju Facebook prikazana in omenjena predmetna zloženka. Organ zloženke nikoli ni posredoval v javnost, kot naj bi bilo navedeno na spletu, določeni osnutki v različnih fazah nastajanja in koordiniranja pa so že bili predstavljeni posameznim svetnikom Mestnega sveta Mestne občine Maribor. Ker iz spletne strani izhaja, da je objavo na Facebook-u »všečkal« tudi prosilec, organ meni, da je prosilec z zahtevanim dokumentom seznanjen, zato predlaga, da IP postopek ustavi.IP je z dopisom št. 090-23/2016/3 z dne 1. 3. 2016 od organa zahteval posredovanje zahtevane dokumentacije.Organ je z dopisom št. 2461 z dne 7. 3. 2016 IP posredoval zahtevano dokumentacijo. Organ je v spremnem dopisu pojasnil, da je IP posredoval delovni osnutek (1) z dne 12. 10. 2015, delovni osnutek (1.2) z dne 20. 11. 2015, delovni osnutek (2) z dne 11. 11. 2015, delovni osnutek (3) z dne 3. 12. 2015 in delovni osnutek (4) z dne 13. 1. 2016. Organ je ponovno opozoril, da gradivo sploh še ni dokončno izdelano, saj še ni bilo dokončano in tudi ne distribuirano iz razlogov, kot so jih navedli v odločbi in pisnih pojasnilih prosilcu. Organ je tudi navedel, da se je prosilec po njihovih informacijah z gradivom že seznanil na spletu, zaradi česar njegova zahteva ni več relevantna.Pritožba je utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira z delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevan dokument sodi v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da se ta nahajajo v materializirani obliki. Glede na to, da je organ odločil z odločbo z dne 12. 1. 2016 (odločba pa je bila, kot izhaja iz povratnice, tega dne dejansko tudi odpravljena), IP ugotavlja, da je organ do takrat razpolagal z naslednjimi delovnimi osnutki zahtevanega dokumenta:- delovni osnutek (1) z dne 12. 10. 2015,- delovni osnutek (1.2) z dne 20. 11. 2015,- delovni osnutek (2) z dne 11. 11. 2015 in- delovni osnutek (3) z dne 3. 12. 2015.IP zato delovnega osnutka (4) z dne 13. 1. 2016 ni presojal, saj organ z navedenim osnutkom v času odločanja o zahtevi prosilca še ni razpolagal.IP se je v nadaljevanju osredotočil na ključno vprašanje, ali zahtevani dokument izpolnjuje pogoje za izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri morajo biti kumulativno podani trije pogoji:- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 7. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.Kot izhaja iz vseh prejetih delovnih osnutkov dokumenta, IP kot nedvomno ugotavlja, da je dokument še v postopku nastajanja. Dokument se namreč nahaja v različnih delovnih verzijah, pri čemer poznejša verzija ni nadgradnja predhodne verzije, temveč gre za različne verzije popravkov istega osnovnega dokumenta. Na dokumentu je z roko napisanih več odprtih vprašanj, predlogov izboljšav, zamenjav besed in vrstnega reda teksta, pripomb, idej in drugih komentarjev. Več kot očitno je, da se bo dokument še spreminjal in da je dokument pri organu še v nastajanju. Iz dokumenta tudi izhaja, da gre za projekt, ki ga organ vodi v sodelovanju z Mestno občino Maribor (v nadaljevanju MOM), zaradi česar IP ugotavlja, da dejstvo, da je organ dokument posredoval določenim osebam na MOM, ne pomeni, da je organ osnutek v neki fazi zaključil, temveč da gre za skupno delovno gradivo organa in MOM, ki še ni zaključeno in je še predmet izdelave in razprave. IP je tudi v celoti sledil navedbam organa v delu, da je dokument še predmet posvetovanja, da mora organ z MOM še uskladiti vsebino in da mora biti pred izdajo gradiva sprejet še predlog sprememb Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v MOM.Kljub temu, da sta izpolnjena dva kriterija za uporabo navedene izjeme, pa IP ugotavlja, da organ v postopku ni izkazal da bi in kako bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Povsem jasno je namreč, da gre za delovno gradivo, ki ni zavezujoče in da je v delih, kjer to gradivo vsebuje pripombe (pa tudi v drugih delih) še predmet razprave, zaradi česar je lahko vsakemu posamezniku jasno, da je zadeva še vsebinsko odprta in da lahko pride na vsaki točki do spremembe ali dopolnitve. Ob taki naravi dokumenta, pri kateri vsakdo lahko razume, da je dokument še v postopku priprave, ne more priti do napačnega razumevanja dokumenta, saj vsebina dokumenta sploh še ni zaključena in potemtakem nihče še ne more vedeti, kakšna bo končna vsebina tega dokumenta. Organ se lahko napačnemu razumevanju vsebine izogne tudi na način, da skupaj s posredovanim dokumentom pošlje še dodatno obvestilo, da je vsebina gradiva še v postopku izdelave in predmet posvetovanja, zaradi česar vsebina, ki je vsebovana v posredovanih osnutkih gradiva, morda ne bo enaka (ali zagotovo ne bo enaka) končni verziji vsebine.IP na tej točki tudi ugotavlja, da je gradivo že bilo razkrito določenim tretjim osebam, pri čemer organ ne navaja, da bi mu zaradi tega razkritja nastala kakršnakoli škoda, oziroma da bi bilo razumevanje gradiva sedaj v čemerkoli problematično. IP na tem mestu tudi ugotavlja, da iz navedb organa ni mogoče nedvomno zaključiti, ali se je prosilec z dokumenti že seznanil ali ne, saj bi objavo neznane osebe na Facebook-u lahko »všečkal« vsak, tudi tisti, ki z dokumentom niso bili seznanjeni. Iz same objave tudi ni mogoče razbrati celotne vsebine dokumenta, zaradi česar ni mogoče trditi, da je dokument sedaj javno dostopen vsem.IP na tem mestu tudi pojasnjuje, da tudi v primeru, če bi se prosilec po kakšni drugi poti (izven postopka po ZDIJZ) seznanil z dokumentom, to na sam postopek z zahtevo po ZDIJZ ne vpliva. Organ je namreč dolžan prosilcu dokument posredovati tudi, če je prosilec z njim že predhodno seznanjen, ali se je seznanil v času odločanja organa. V postopku po ZDIJZ se namreč ne presoja vprašanje, ali je prosilcu vsebina dokumenta že poznana ali ne, temveč, ali je dokument prosto dostopna informacija javnega značaja, ki je prosto dostopna vsaki fizični oz. pravni osebi, ne zgolj konkretnemu prosilcu. Glede na to, da organ konkretnemu prosilcu navedenega dokumenta ni posredoval, ter da se prosilec z njim ni seznanil na način, da bi mu to seznanitev omogočil organ, navedbe organa, da je potrebno pritožbeni postopek ustaviti, niso relevantne.IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podan eden od treh elementov, ki so (kumulativno) pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj razkritje dokumenta ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine v smislu, kot to določa ta izjema.Pritožba je torej utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka