Kanja Brege d.o.o. - Direkcija RS za infrastrukturo
+-Datum: 29.03.2016 Številka: 090-20/2016 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vpogled in fotokopije dokumentov, ki izkazujejo nakazila po točno določeni pogodbi. Po prejemu informativnega izračuna stroškov posredovanja je prosilec zahtevo spremenil tako, da je zahteval le vpogled. Organ je prosilcu omogočel vpogled do zahtevanih dokumentov v skladu s 7. čl. ZDIJZ (delni dostop). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ odločil o dostopu do vseh dokumentov, ki obstajajo in da je ravnal pravilno in zakonito s tem, ko je odločil na podlagi spremenjenega zahtevka. Zato je IP pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-20/2016/3Datum: 30. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Kanja Brege d.o.o. - v likvidaciji, Brege 68, 8273 Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 6. 1. 2016, št. 090-51/2015-6, Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je z dopisom št. 36/2015, z dne 19. 11. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Uvodoma je pojasnil, da mu je organ posredoval izpise, iz katerih je razvidno (tudi organ naj bi tako navajal), da so bila prosilcu za namen plačila (s sklicem na prosilčevo davčno številko in številko tekočega računa, prosilčev naslov ter po številki prosilčeve pogodbe za izvedbo predmetnih del) nakazana finančna sredstva po priloženem popisu datumov nakazil in v višini po posameznem nakazilu. Prosilec je poudaril, da teh nakazil ni prejel. Zato je zahteval vpogled in fotokopije dokumentov, iz katerih je razvidno komu (podjetju) in zakaj so nakazana finančna sredstva pod in za namene plačila prosilca (po pogodbi št. 2415-10-000493, ki je bila sklenjena med organom in prosilcem za dobavo prometne signalizacije). Dopisu je priložil odločbo organa št. 090-36/2014-4, z dne 12. 8. 2014, s katero je organ ugodil prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja v delu, ki se je nanašal na:- izpis iz sistema MF-ERAC, z dne 5. 8. 2014, za predobremenitev 2415-10-000493, leto 2011 (skupno 7 strani),- izpis iz sistema MF-ERAC, z dne 5. 8. 2014, za predobremenitev 2415-10-000493, leto 2012 (skupno 1 stran),- dokument z naslovom Realizacija pogodbe 2415-10-000493, z dne 5. 8. 2014 (skupno 3 strani).Prosilčevo zahtevo je zavrnil v delu, ki se je nanašal na finančni načrt za pogodbo št. 2415-10-000493, z dne 1. 12. 2010.Organ je z dopisom št. 090-51/2015-2, z dne 9. 12. 2015, prosilcu pojasnil, da zahtevana dokumentacija obsega približno 460 strani in da jo je treba najprej odbrati ter nato na nekaterih dokumentih prekriti osebne podatke. Nadalje je pojasnil, da predvideva, da bodo stroški posredovanja zahtevanih informacij znašali približno 60,00 EUR (fotokopiranje, odbiranje dokumentov in prekrivanje osebnih podatkov).Prosilec je v dopisu, z dne 11. 12. 2015, pojasnil, da je zahteval najprej vpogled v zahtevane listine in bi se šele po izvedenem ogledu odločil, katere listine bi želel prejeti v obliki fotokopije. Po njegovem mnenju je število listin, ki ga je navedel organ, preveliko.Organ je z dopisom št. 090-51/2015-4, z dne 14. 12. 2015 prosilcu pojasnil, da se v zahtevani dokumentaciji nahajajo dokumenti, ki vsebujejo varovane osebne podatke, zato bi tudi pri izvedbi vpogleda nastali določeni stroški, in sicer približno 30,00 EUR (fotokopiranje, odbiranje dokumentov in prekrivanje osebnih podatkov).Prosilec je, dne 31. 12. 2015, potrdil pripravljenost plačati stroške, ki bi nastali z vpogledom v zahtevane dokumente in naknadno stroške, ki bi nastali zaradi posredovanja fotokopij izbranih dokumentov.Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. 090-51/2015-6, z dne 6. 1. 2016, delno ugodil, tako da je v skladu s 7. čl. ZDIJZ omogočil dostop do večjega števila dokumentov (odredbe za plačilo s prilogami - obvestila in pogodbe o odstopu, računi idr.). V obrazložitvi je navedel, da je od prosilca, dne 11. 12. 2015, prejel dopis, s katerim je prosilec spremenil svojo zahtevo, in sicer tako, da je namesto posredovanja fotokopij zahtevane dokumentacije zahteval vpogled. Organ je ravnal v skladu s 7. čl. ZDIJZ zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zoper odločbo organa je prosilec, dne 19. 1. 2016, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ odobril vpogled zgolj v dokumente, ki pojasnjujejo plačila v manjšem delu ter le v letu 2011 (to ne predstavlja celotne zahtevane dokumentacije). Organ pa ni odobril dostopa do fotokopij dokumentov. IP je z dopisom št. 092-9/2016/2, z dne 25. 1. 2016, v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP, posredoval pritožbo organu.Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-51/2015-9, z dne 26. 1. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 30. 3. 2016, z organom opravil pogovor. Organ je v zvezi s pritožbeno navedbo, da organ ni odločil o celotni zahtevani dokumentaciji oz. da je odločil le o dokumentih iz leta 2011, ne pa tudi o dokumentih iz leta 2012 in 2013 pojasnil, da je prosilec podal zahtevo glede na izpis realizacije, ki ga je organ predhodno posredoval prosilcu. V skladu s tem je prosilec podal predmetno zahtevo za informacije o nakazilih sredstev oz. za dokumente, ki so nastali na podlagi pogodbe št. 2415-10-000493. Slednja je prenehala veljati dne 22. 12. 2011 in kasnejši dokumenti na podlagi te pogodbe niso nastali. Z drugimi besedami, s tem ko je organ omogočil dostop do dokumentov, ki so datirani v letu 2011, je odločil o vseh dokumentih, ki v zvezi s prosilčevo zahtevo obstajajo. Dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno komu in zakaj so nakazana finančna sredstva (za namene plačila prosilca) po pogodbi št. 2415-10-000493 in ki bi bili datirani v letu 2012 ali 2013 ne obstajajo. Posledično organ o njih ni mogel odločati. Organ je v zvezi z osebnimi podatki, do katerih je dostop zavrnil, pojasnil, da gre za imena in priimke nadzornih inženirjev, ki niso javni uslužbenci, ter imena in priimke pogodbenih strank (v cesijskih pogodbah), ki niso razvidni iz javnopravnih evidenc (AJPES).Pritožba ni utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Pojem informacije javnega značaja:IP je uvodoma presojal utemeljenost pritožbene navedbe, da organ ni odločil o celotni zahtevani dokumentaciji oz. da je odločil le o dokumentih iz leta 2011, ne pa tudi o dokumentih iz leta 2012 in 2013.Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: - da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), - da organ z njo razpolaga,- da se informacija nahaja v materializirani obliki.Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, je IP ugotovil, da v skladu z 2. odst. 7. čl. Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, št. 35/15 in 62/15) sodi v delovno področje organa opravljanje strokovno tehničnih, upravnih, organizacijskih in razvojnih nalog na področjih graditve, vzdrževanja in varstva državnih cest ter varstva prometa na njih, nadzora nad njihovim stanjem, opravljanje upravnih nalog na področju pobiranja letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, vodenje banke cestnih podatkov, druge naloge, določene z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo javne ceste, strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področjih gradnje, nadgradnje, obnov in vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter druge naloge, določene z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo javno železniško infrastrukturo. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije, s katerimi organ razpolaga, nedvomno spadajo v delovno področje organa.Glede zahteve prosilca je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, in sicer da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pojasnil organa ugotovil, da je organ prosilcu omogočil vpogled vseh dokumentov, iz katerih je razvidno komu in zakaj so bila nakazana finančna sredstva (za namene plačila prosilca) po pogodbi št. 2415-10-000493. Iz pojasnil organa jasno izhaja, da dokumenti, kakršne je zahteval prosilec (ki so nastali na podlagi pogodbe št. 2415-10-000493) in ki bi bili datirani v letu 2012 in 2013, ne obstajajo, saj je navedena pogodba prenehala veljati oz. učinkovati konec leta 2011. Organ torej z drugimi dokumenti (poleg tistih, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo) ne razpolaga, saj ti tudi nikoli niso nastali. IP je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga s kakim drugim dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije, do obstoječe dokumentacije pa je prosilcu že omogočil vpogled. Ker organ z dodatnim dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Ker je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.2. Glede spremembe zahtevka:V skladu s 133. čl. ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi ali namesto prejšnjega v istem postopku postavljenega zahtevka postavi nov zahtevek), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje sklepa, s katerim se postopek konča ali odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Prosilec je v prvotni zahtevi, z dne 19. 11. 2015, od organa zahteval vpogled in fotokopije dokumentov, vendar si je kasneje, verjetno zaradi pojasnila organa št. 090-51/2015-2, z dne 9. 12. 2015, premislil. V dopisu, z dne 11. 12. 2015, je namreč izrecno navedel, da je zahteval le vpogled, in da bo morebitno zahtevo za posredovanje fotokopij podal naknadno. S tem je vsebinsko gledano zahteval nekaj drugega kot v prvotni zahtevi. Organ je namreč v skladu z 2. odst. 5. čl. ZDIJZ vezan na obliko, v kateri želi prosilec prejeti zahtevane informacije oz. je v primeru zavrnilne ali delno zavrnilne odločbe dolžan odločiti v mejah postavljenega zahtevka. Glede na to, da je prosilec postavil spremenjeni oz. nov zahtevek preden je bila izdana odločba na prvi stopnji, in da ga je oprl na bistveno enako dejansko stanje, je bil organ, kot pristojna institucija, dolžan upoštevati novi zahtevek. Posledično IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno in zakonito s tem, ko je odločal o zahtevi za vpogled v zahtevane dokumente in ne o zahtevi za vpogled in posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov. Ugotovitvi, da gre v predmetni zadevi za bistveno novoto oz. nov zahtevek prosilca pritrjuje tudi dejstvo, da bi bila odločitev organa, v kolikor ne bi upošteval novega zahtevka, bistveno drugačna tudi glede stroškov posredovanja zahtevanih informacij. Zato je IP na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.IP ob tem pojasnjuje, da lahko prosilec v skladu z načelom dispozitivnosti kadarkoli poda novo zahtevo za posredovanje fotokopij istih dokumentov. V tem primeru bi bil organ dolžan voditi nov upravni postopek in v primeru zavrnilne ali delno zavrnilne odločitve izdati novo odločbo.IP je po uradni dolžnosti, na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da je organ na prvi stopnji zakonito in pravilno presodil, kateri osebni podatki so varovani. Gre za imena in priimke nadzornih inženirjev, ki niso javni uslužbenci, ter imena in priimke pogodbenih strank (v cesijskih pogodbah), ki niso razvidni iz javnopravnih evidenc (AJPES). V zvezi s temi osebnimi podatki torej ni podana izjema od izjeme po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in ne morejo biti javno dostopni. IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil upoštevnosti katere izmed njih.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, z dne 6. 1. 2016, št. 090-51/2015-6. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, z dne 6. 1. 2016, št. 090-51/2015-6.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
