+-Datum: 22.06.2016 Številka: 090-17/2016 Kategorije: Tajni podatki, Zahteva za umik stopnje tajnosti POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ zavrnil zahtevo za umik oziroma znižanje stopnje tajnosti iz dokumenta z nazivom "Povezave pripadnikov SV s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča". V pritožbenem postopku je IP v celoti sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, ki je argumentirano pojasnil, zakaj zahtevani informaciji ni mogoče umakniti stopnje tajnosti TAJNO. IP se je strinjal z organom, da bi razkritje takih konkretnih podatkov, z ustrezno analitično nadgradnjo, v povezavi s kriminalnimi združbami ali celo terorističnim delovanjem, občutno povečalo ranljivost varnostnega in obrambnega sistema države in njenih državljanov, s čimer bi hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. IP v postopku ni zasledil nobenih indicev, iz katerih bi izhajalo, da je bil zahtevani dokument kot tajen označen z namenom, da bi se onemogočil nadzor javnosti v smislu prikriti storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zlorabo pooblastil, ali da bi se prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje. Zaradi navedenega je IP odločil, da niso podani razlogi, ki bi omogočali umik oziroma znižanje stopnje tajnosti.
ODLOČBA:Številka: 090-17/2016/4Datum: 23. 6. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Anuške Delić, novinarke Dela, Delo d.d., Dunajska 5, 1000 Ljubljana z dne 6. 1. 2016 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 15. 12. 2015, št. 09001-9/2015/14 Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi umika stopnje tajnosti naslednjo O D L O Č B O:
Pritožba prosilke se zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilka je dne 7. 10. 2014 po elektronski pošti na Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (v nadaljevanju MORS) naslovila zahtevo za umik (ali vsaj znižanje) stopnje tajnosti z dokumenta s številko 850-16/2010-16, z dne 6. 9. 2011, z nazivom "Povezave pripadnikov SV s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča" in oznako TAJNO. Pri tem se je sklicevala na 21. člen ZDIJZ, po katerem o zahtevi za umik stopnje tajnosti odloča vlada, če je zavezan organ državne uprave. O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 29. 7. 2015, št. 0900-9/2015/6, s katero je zahtevo za umik (oz. znižanje) stopnje tajnosti z dokumenta s številko 850-16/2010-16, z dne 6. 9. 2011, z nazivom "Povezave pripadnikov SV s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča", zavrnil. Zoper navedeno odločbo je prosilka vložila pritožbo. O pritožbi je odločal IP, ki je z določbo št. 090-222/2015/2 z dne 30. 10. 2015 pritožbi ugodil, odločbo organa z dne 29. 7. 2015, št. 0900-9/2015/6 odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ z odločbo z dne 15. 12. 2015, št. 09001-9/2015/14 zahtevo prosilke ponovno zavrnil. V obrazložitvi je povzel postopek v zvezi s samo zahtevo za umik stopnje tajnosti, nato pa pojasnil, da je organ z namenom ugotovitve dejanskega stanja opravil pregled dokumenta, ki je predmet zahteve. Temeljno izhodišče ZTP je, da imajo dostop do tajnih podatkov izključno tisti, ki imajo za to ustrezno dovoljenje neposredno na podlagi zakona ali pa individualno dovoljenje, izdano na podlagi predhodno izvedenega varnostnega preverjanja. Obenem pa mora biti za dostop izpolnjen še pogoj, da se morajo s temi podatki seznaniti le zaradi opravljanja funkcij ali delovnih nalog. V sistemu dostopa do informacij javnega značaja je zakonodajalec predvidel določene izjeme takrat, ko narava informacij, ki jih vsebuje zahtevan dokument, v skladu s 1. točko prvega odstavka 6 člena ZDIJZ predstavlja razlog za zavrnitev dostopa, kadar gre za podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Organ je ugotovil, da so razlogi za varovanje podatkov, opredeljeni v oceni možnih škodljivih posledic za dokument številka 850-16/2010-16 z dne 6. 9. 2011, v tem, da bi lahko javno razkritje tajnih podatkov nepoklicani osebi hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Z neupravičenim vpogledom bi se namreč razkrili podatki o vsebini operativnih aktivnosti, ki jih izvaja OVS v kontekstu obravnavanja ekstremističnih skupin v Republiki Sloveniji, ter o načinih zbiranja informacij o morebitnih povezavah teh skupin s pripadniki Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu SV). Vidni bi lahko bili metode in načini dela OVS, kar bi gotovo ogrozilo izvajanje prihodnih operativnih aktivnosti te službe. Organ je ugotovil, da je OVS v okviru preventivne varnostne dejavnosti prišla do podatkov, ki jih je zbrala v dokumentu številka 850-16/2010-16 z dne 6. 9. 2011. Pri pridobivanju podatkov, vsebovanih v tem dokumentu, je OVS izvajala aktivnosti, ki so bile usmerjene k ugotavljanju povezav pripadnikov SV s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča. Uporabljeni so bili tudi različne metode zbiranja podatkov ter viri in operativne aktivnosti s področja varnostne dejavnosti. Glede na navedeno torej organ sklepa, da zahtevani dokument predstavlja vseobsežen zbir posamičnih podatkov, katerih vsebinska sinergičnost bi lahko v primeru nepooblaščenega razkritja nepoklicani osebi hudo škodovala varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju obrambe, upoštevajoč globalno varnostno situacijo, pa tudi na področju javne varnosti. Organ je pojasnil, da je OVS, kljub temu, da s svojo preventivno operativno varnostno dejavnostjo - kar je njena primarna zakonska naloga - preko odkrivanja, preiskovanja, preprečevanja ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev posebnega pomena za obrambo, ni ugotovila, da bi posamezni pripadniki SV sodelovali pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo v skladu s kazenskim zakonikom, podatke pridobivala z uporabo vseh mogočih virov. Tako bi se v primeru razkritja nepoklicani osebi iz dokumenta lahko razbrale tudi uporabljene operativne metode, načini dela službe ter bi se s tem ogrozili viri, ki jih je zaradi nadaljnjega sodelovanja nujno potrebno ščititi. Glede razkrivanja metod, sredstev in virov je predmetni dokument pripravljen na podlagi izmenjave informacij z drugimi obveščevalno-varnostnimi organi ter s pomočjo posameznih aktivnosti, ki jih na področju varnostne dejavnosti izvajajo pooblaščene uradne osebe, ki so jih (aktivnosti) organi v preteklosti upravičeno označili s stopnjo tajnosti TAJNO. Organ je obenem ugotovil, da bi, v kontekstu obravnavanja ekstremističnih skupin v Republiki Sloveniji ter informacij o morebitnih povezavah teh skupin s pripadniki SV, z razkritjem podatkov iz zahtevanega dokumenta nedvomno ogrozili izvajanje bodočih operativnih aktivnosti OVS ter posledično tudi ščitenje oseb, delovnih mest ter objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo. Ker je OVS v navedenem dokumentu obravnavala tudi vojaške osebe, bi posredovanje teh vsebin nepoklicani osebi razkrilo tudi podatke o lastnostih (profilih) teh vojaških oseb, njihovih specifičnih vojaških znanjih, njihovi usposobljenosti, opremljenosti in položaju v enoti. Organ je nadalje ugotovil, da je iz vsebine dokumenta mogoče razbrati tudi šibke točke obrambnega sistema, katerih razkritje nepooblaščeni osebi bi gotovo povzročilo ranljivost obrambnega sistema do te mere, da bi lahko hudo škodovalo Ministrstvu za obrambo, katerega osnovno poslanstvo je obramba države in njenih državljanov - torej varnostnim in obrambnim interesom Republike Slovenije. Prav ti podatki pa so z varnostnega vidika ključni pri zasledovanju in varovanju obrambnega interesa države ter varovanju vojaških objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo, v katerih se lahko obravnavajo in hranijo tajni podatki, hrani strelivo, orožje, minsko eksplozivna sredstva ali oprema. Razkritje takih konkretnih podatkov, z ustrezno analitično nadgradnjo, v povezavi s kriminalnimi združbami ali celo terorističnim delovanjem, brez dvoma predstavlja ustrezno podlago za zavrnitev predmetne zahteve za umik ali znižanje stopnje tajnosti. Organ je pri presoji upravičenosti umika ali znižanja stopnje tajnosti predmetnemu dokumentu upošteval tudi opozorila Evropske komisije pred nasilnim ekstremizmom. Tudi OVS namreč s svojo preventivno varnostno dejavnostjo izvaja aktivnosti, ki so usmerjene k zaznavanju kakršnih koli povezav pripadnikov SV s skupinami, ki simpatizirajo ali celo izražajo skrajna in/ali izključujoča stališča v povezavi z vsemi vrstami in oblikami ekstremizma. Pri tem ni nujno, da služba obstoj takih povezav potrdi. Vedno pa gre za operativno varnostno dejavnost, ki zahteva uporabo virov, metod in sredstev iz nabora ustreznih pooblastil, ki v primeru razkritja in kasnejše neprimerne uporabe nedvomno pomenijo povečano varnostno tveganje za posameznike, ki te aktivnosti izvajajo, za preprečevanje ogrožanja vojaških oseb, pripadnikov SV in delavcev ministrstva, za varovanje objektov in okolišev posebnega pomena za obrambo ter posledično hudo škodujejo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Organ je izpostavil, da bi kakršnakoli dodatna ali natančnejša obrazložitev vsebine dokumenta, ki je predmet zahteve, izničila upravičeno varovanje splošnega interesa javnosti po varnosti in miru - v smislu varovanja podatkov, ki ga omogočata ZTP in ZDIJZ - in nedvomno ogrozila v prejšnjih odstavkih obrazložene interese. Zahteva za umik oziroma znižanje stopnje tajnosti je bila v skladu z ZDIJZ in 21.a členom ZTP odstopljena v mnenje komisiji. Komisija je na podlagi neposrednega vpogleda v dokument, s čimer je lahko preverila izpolnjevanje materialnega kriterija tajnosti ter na podlagi vpogleda v oceno možnih škodljivih posledic, kjer je lahko preverila tudi izpolnjevanje formalnega kriterija, ocenila, da je stopnja tajnosti TAJNO ustrezna, upravičena in določena skladno z ZTP ter s podzakonskimi predpisi o varovanju tajnih podatkov. Komisija je ugotovila, da bi razkritje podatkov, vsebovanih v dokumentu, ki je predmet zahteve, občutno povečalo ranljivost varnostnega in obrambnega sistema države in njenih državljanov, s čimer bi hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Tako je že dne 4. 12. 2014 podala mnenje številka 012-5/2014/13, naj se zahteva za umik tajnosti in prav tako za znižanje stopnje tajnosti zavrne, saj obstajajo utemeljeni razlogi za določitev in ohranitev stopnje tajnosti TAJNO. Prosilka v svoji zahtevi trdi, da je ministrstvo v prekršku, ker ni pravočasno ocenilo, ali za dokument, ki je predmet zahteve, še obstaja potreba po obstoječi tajnosti, da »obstaja resen dvom, da je pristojna oseba na MORS pravilno uporabila ZTP, ko je dokument označila z oznako TAJNO«, ter da »obstaja tudi utemeljen sum, da se je z oznako TAJNO morda prikrilo nezakonito ravnanje ali pa da je pri dodelitvi oznake prišlo do prekoračitve ali zlorabe pooblastil « Organ te trditve izrecno zavrača. Prva ocena možnih škodljivih posledic je bila izdelana 6. 9. 2011 in vsebuje tako obrazložitev stopnje tajnosti, kot tudi določilo o načinu njenega prenehanja. ZTP govori o dolžnosti pregledovanja dokumentov, ki nosijo stopnjo tajnosti, pri čemer zaradi ekonomičnosti postopka kot obdobje navaja število let, v katerem naj bo pregled izveden, ne pa meseca in dneva. Povsem pretirano bi bilo namreč določilo, da bi preglede in presojo, ki je vsebinsko zahtevno opravilo, izvajali vsak dan, za vsak posamični dokument, glede na določitev njegove stopnje tajnosti. Pregled in presoja se opravita enkrat letno, praviloma ob izteku leta. Pooblaščena oseba ministrstva je po prejemu prosilkine zahteve, skladno z določili 18. člena ZTP, izvedla ponovni pregled upravičenosti obstoja tajnega podatka in ocenila, da potreba po tajnosti in tudi po ohranitvi iste stopnje tajnosti še obstaja, ter posledično 6. 11. 2014 izdelala novo oceno možnih škodljivih posledic, v kateri utemeljeno navaja, da bi razkritje tajnega podatka nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Tudi komisija je v formalnem in v materialnem smislu potrdila ustreznost stopnje tajnosti predmetnega dokumenta. Glede na navedeno organ meni, da nobena od zgoraj navedenih trditev prosilke ne drži, torej - ministrstvo ni v prekršku zaradi prepoznega pregleda in ponovne ocene ustreznosti obstoječe stopnje tajnosti predmetnega dokumenta, pristojna oseba je pravilno uporabila ZTP, z oznako TAJNO se ni prikrilo nezakonito ravnanje in pri dodelitvi oznake tajnosti ni prišlo do prekoračitve ali zlorabe pooblastil. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilke za umik ali znižanje stopnje tajnosti zavrnil. Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 6.1.2016 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da ugotavlja, da je organ le v manjši meri sledil odločbi in napotkom IP, saj se je bolj neposredno opredelil le do evidentnega dejstva, da je Ministrstvo za obrambo leta 2011 na njeno novinarsko vprašanje izrecno odgovorilo, da OVS v preiskavi ni odkrila, da bi pripadniki Slovenske vojske sodelovali v kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na podlagi Kazenskega zakonika, sam pa pristaja na drugo najvišjo oznako tajnosti na dokumentu, ki glede na domnevne izsledke preiskave ne more »hudo škodovati varnosti ali interesom Republike Slovenije«. Organ je tokrat, drugače kot v predhodnih odločbah, potrdil, da drži, da OVS v vrstah Slovenske vojske ni odkril posameznikov, ki bi imeli stike ali povezave s slovenskimi ekstremističnimi skupinami, nato pa je več odstavkov porabil za utemeljevanje, zakaj bi razkritje dokumenta škodovalo operativni varnostni dejavnosti, vojski, državi. Toda ti argumenti so za presojo, ali bi bilo oznako tajnosti na dokumentu treba znižati ali umakniti, nerelevantni, saj samo znižanje oznake ali njen umik ne pomeni avtomatičnega razkritja dokumenta in/ali podatkov, zato jih je v tej fazi treba zavrniti kot nepomembne. Je pa iz tega izvajanja organa jasno, da OVS ne tedaj, leta 2011, kot tudi ne pozneje ni odkril pripadnikov Slovenske vojske, ki bi bili v stikih, ali povezani z ekstremističnimi skupinami. V svoji zadnji pritožbi pa je med argumenti za znižanje ali umik oznake TAJNO s predmetnega dokumenta navedla, da obstajajo resni dvomi, da je bila oznaka TAJNO določena skladno z zakonom in da obstajajo sumi, da je bilo z oznako TAJNO prikrito kaznivo dejanje (najmanj) zlorabe položaja. Organ je te argumente proti koncu odločbe sicer zelo na kratko ponovil, vendar se do njih ni opredelil in s tem torej ni sledil odločbi IP. Prosilka je v pritožbi namreč navedla, da je Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (SOVA) odkrila pripadnike ekstremističnih skupin, ki so bili pripadniki Slovenske vojske, da je odkrila celo izginotje orožja, ki ga je pripadnik Slovenske vojske prodal ali dal pripadniku ekstremistične skupine in podobno. Prosilka je ponudila, da naknadno dostavi številke dokumentov SOVE, ki to potrjujejo. Organ je v odločbi trdil, da je OVS pri izvedbi preiskave sodelovala z drugimi varnostnimi organi, kar po sklepanju prosilke - pomeni tudi SOVO. Če slednje drži, potem je zdaj, po prejemu dopolnjene ali delno nadgrajene zavrnilne odločbe organa, še toliko bolj pomembno in v javnem interesu poznati odgovor na vprašanje, ali so bila z oznako TAJNO prikrita morebitna kazniva dejanja tedaj odgovornih oseb na OVS in MORS. Če so bila, potem je oznako z dokumenta treba umakniti (ali morebiti zmanjšati), kot to določa ZTP. Vendar se organ, kot zapisano, do teh argumentov za znižanje ali umik oznake TAJNO sploh ni opredelil, temveč jih je spet ignoriral. Se je pa opredelil do dejstva, da je bilo obrambno ministrstvo v prekršku, ko je 6. 11. 2014 izdelalo novo oceno možnih škodljivih posledic razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje predmetni dokument. Organ to trditev izrecno zavrača, češ da ZTP »govori o dolžnosti pregledovanja dokumentov, ki nosijo stopnjo tajnosti, pri čemer zaradi ekonomičnosti postopka kot obdobje navaja število let, v katerem naj bo pregled izveden, ne pa meseca in dneva«. Prosilka meni, da je to pojasnjevanje sprenevedavo. ZTP v 18. členu jasno določa, da je treba podatke z oznako tajnosti TAJNO pregledati »vsaka tri leta in oceniti, ali še obstaja potreba po njihovi tajnosti«. Kot ugotavlja organ sam, je bila prva ocena možnih škodljivih posledic razkritja tajnih podatkov v predmetnem dokumentu izdelana 6. 9. 2011, kar pomeni, da bi moralo obrambno ministrstvo skladno z ZTP opraviti pregled dokumenta najpozneje 6. 9. 2014, opravilo pa ga je šele po prejemu zahteve prosilke, in sicer 6. 11. 2014, torej z dvomesečno zamudo. Da je zakonodajalec zelo jasno predvidel triletni rok za pregled tajnih podatkov z oznako TAJNO ali INTERNO (in enoletnega za oznake STROGO TAJNO), dokazuje tudi dejstvo, da je za kršitev te obveznosti predvidena globa, določena je v 44a. členu. Vsakršno izogibanje tem zakonskim dejstvom, češ da ZTP ne določa dneva in meseca za pregled in ponovno oceno oznake tajnosti, ne pristoji državnemu organu. Prosilka na koncu dodaja, da to pritožbo oddaja skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bila odločba organa vročena sodelavcem vložišča in ne njej osebno. Organ je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi dne 25. 1. 2016, z dopisom z dne 21. 1. 2016, št. 09001-9/2015/16, s prilogami, odstopil v reševanje IP. Pritožba ni utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V obravnavanem primeru je predmet presoje zahteva za umik oz. znižanje stopnje tajnosti TAJNO z dokumenta št. 850-16/2010-16 z dne 6. 9. 2011. Gre za poseben postopek po ZDIJZ, s katerim je zakonodajalec omogočil še dodatni nadzor pred morebitno zlorabo instituta tajnosti, ki se izvaja ločeno od ocene originatorja dokumenta, ki mu je podelil takšen status. Glede na to, da je postopek umika stopnje tajnosti urejen v okviru postopka za dostop do informacij javnega značaja pa po oceni IP ni mogoče mimo dejstva, da se tudi v postopku umika stopnje tajnosti vselej zasleduje vprašanje prostega dostopa, čeprav sam umik oziroma znižanje stopnje tajnosti ne pomeni avtomatično, da govorimo o prosto dostopni informaciji. Treba je izvesti še preizkus obstoja morebitnih izjem iz 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega je treba biti pri presoji umika stopnje tajnosti izredno previden, saj kljub dejstvu, da je prost pretok informacij ključna okoliščina, po kateri se ocenjuje demokratičnost družbe, pa omenjeno načelo transparentnosti ni absolutno in neomejeno, saj obstajajo tudi situacije, ko je povsem legitimno treba zaradi določenih okoliščin dostop do informacij omejiti.V okviru pritožbenega postopka je IP (ponovno) izvedel ogled in camera dne 11. 4. 2016 in vpogledal v dokument št. 850-16/2010-16 z dne 6. 9. 2011. Kot je IP ugotovil že v pravnomočni odločbi št. 090-114/2014 z dne 11. 9. 2014, gre za dokument, ki je označen s stopnjo tajnosti TAJNO in vsebuje šest strani. Dokument vsebuje veliko število osebnih podatkov, ki so prepleteni skozi celotno poročilo. IP je vpogledal tudi v oceni možnih škodljivih posledic, na podlagi katerih so zahtevani podatki označeni s stopnjo tajnosti TAJNO, in sicer z dne 6.9.2011 in 6.11.2014. Organ je ob tem pojasnil, da se podatki pridobivajo iz terena, iz delovnega okolja. Glede same ocene je organ pojasnil, da iz nje izhaja, da se aktivnosti ščitenja obrambno varnostnega sistema nadaljujejo. Z razkritjem zahtevanih informacij bi bil ogrožen sam obrambni sistem, osebe, delovna mesta in enote ter objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo. Vsebina dokumenta je podlaga tudi za morebitne nadaljnje varnostne ukrepe za ščitenje zgoraj navedenih področij, zato bi razkritje hudo škodovalo varnosti države.IP poudarja, da je po ZTP tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi: podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba, izdelava vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP) ter pravilna oznaka (prim. 17. čl. ZTP). To pomeni, da se v postopku z zahtevo za umik stopnje tajnosti ugotavlja, ali sta izpolnjena oba zgoraj navedena kriterija, kajti le odsotnost enega izmed njiju omogoča, da se lahko iz dokumenta umakne, ali zniža stopnja tajnosti. Pri tem je ključno, da pri tajnih podatkih stopnje tajnosti TAJNO ni mogoče uporabiti testa interesa javnosti, saj so tovrstni podatki, v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz presoje testa javnega interesa izrecno izključeni. V obravnavanem primeru zato morebiten javni interes, ki ga omenja prosilka, ne predstavlja zakonske podlage za umik ali znižanje stopnje tajnosti.IP je v pravnomočni odločbi št. 090-114/2014 z dne 11. 9. 2014 ugotovil obstoj obeh kriterijev, zato je zaključil, da ne gre za prosto odstopno informacijo, saj je podana izjema iz prve točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V času od izdaje navedene odločbe IP pa je bila za zahtevan dokument izdelana nova ocena možnih škodljivih posledic z dne 6.11.2014, na podlagi katere so zahtevani podatki ohranili oznako stopnje tajnosti TAJNO. Prosilka je v pritožbi izpostavila, da je bila navedena ocena izdelana v nasprotju z ZTP, saj je ob njeni izdaji že preteklo triletno obdobje, v katerem mora organ izvesti pregled tajnih podatkov. IP se sicer strinja s prosilko, da mora biti organ pri izvajanju svojih obveznosti dosleden, še zlasti takrat, ko gre za odstopanje od splošnega načela prostega dostopa oziroma v primeru, ko so podatki podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Vendar pa v okviru presoje formalnega kriterija po oceni IP omenjena okoliščina ne more pomeniti, da navedena ocena »ne obstaja«. Prav tako na to ne vpliva obstoj morebitnega prekrška, ki ga navaja prosilka. IP je tako zaključil, da je v danem primeru za zahtevano informacijo ohranjena kontinuiteta obstoja pisne ocene možnih škodljivih posledic, saj je bilo tudi sicer, v skladu s predhodno oceno, za način prenehanja stopnje tajnosti predviden »preklic«, torej aktivno ravnanje organa. Glede vprašanja, ali so dejansko podane možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, zaradi katerih je treba za zahtevan dokument ohraniti stopnjo tajnosti TAJNO, je IP v celoti sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, ki je argumentirano pojasnil, zakaj zahtevani informaciji ni mogoče umakniti stopnje tajnosti TAJNO. IP ugotavlja, da je organ v ponovljenem postopku vpogledal v dokument, ki je predmet presoje in po oceni IP podrobno pojasnil razloge, zaradi katerih vztraja pri oznaki in stopnji tajnosti, zato IP ne more slediti navedbam prosilke, da je organ v ponovljenem postopku samo delno sledil navodilom IP. Organ je poudaril, da je primarna zakonska naloga OVS preventivno operativno varnostna dejavnost, kot je odkrivanje, preiskovanje, preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev posebnega pomena za obrambo. Pri tem uporablja metode, sredstva in vire, ki so vsebovani oziroma izhajajo tudi iz zahtevanega dokumenta, njihovo razkritje pa bi onemogočilo izvajanje osnovnih nalog organa in ogrozilo izvajanje prihodnih operativnih aktivnosti te službe, kar je v javnem interesu. V konkretnem primeru je OVS izvajal aktivnosti, ki so bile usmerjene k ugotavljanju povezav pripadnikov slovenske vojske s skupinami, ki izražajo nekatera skrajna stališča. IP se strinja z organom, da bi razkritje takih konkretnih podatkov, z ustrezno analitično nadgradnjo, v povezavi s kriminalnimi združbami ali celo terorističnim delovanjem, občutno povečalo ranljivost varnostnega in obrambnega sistema države in njenih državljanov, s čimer bi hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Prosilka je kot razlog za umik stopnje tajnosti navedla, da obstajajo resni dvomi, da je bila oznaka TAJNO določena skladno z zakonom in da obstajajo sumi, da je bilo z oznako TAJNO prikrito kaznivo dejanje (najmanj) zlorabe položaja. Organ je na te navedbe pojasnil, da OVS ni ugotovila, da bi posamezni pripadniki SV sodelovali pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo v skladu s kazenskim zakonikom. Organ razumljivo ni mogel navesti kakršnekoli dodatne ali natančnejše obrazložitve vsebine dokumenta, ki je predmet zahteve, saj bi izničil upravičeno varovanje splošnega interesa javnosti po varnosti in miru - v smislu varovanja podatkov, ki ga omogočata ZTP in ZDIJZ. Tudi IP v postopku ni zasledil nobenih indicev, iz katerih bi izhajalo, da je bil zahtevani dokument kot tajen označen z namenom, da bi se onemogočil nadzor javnosti v smislu prikriti storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zlorabo pooblastil, ali da bi se prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje. Tako kot organ je namreč tudi IP z vpogledom v dokument, ki je predmet presoje, ugotovil, da ne izkazuje elementov oz. znakov kaznivih dejanj. Pri tem se seveda IP ni pristojen spuščati v točnost oziroma ne točnost ugotovitev, ki jih je OVS zapisal v dokument, ki je predmet presoje. Okoliščine, ki jih navaja prosilka (prodaja orožja ipd.), so sicer lahko predmet kakšne druge preiskave, ne predstavljajo pa razloga, zaradi katerega bi lahko trdili, da je treba iz obravnavanega dokumenta umakniti ali znižati stopnje tajnosti. Dejstvo je, da nadzor nad ugotavljanjem navzočnosti pripadnikov ekstremističnih skupin še vedno poteka, saj vselej obstaja potencialna verjetnost za njihov obstoj, zato se utemeljeno pričakuje, da tudi organ oziroma OVS v tej zvezi izvaja aktivnosti, katerih cilj je zagotoviti varnost države. Zaradi navedenega je nepravilen zaključek prosilke, da če dokument ne izkazuje »povezav«, potem ni razloga za oznako tajnosti, saj kot je bilo že poudarjeno, zahtevana informacija predstavlja skupek podatkov, ki vsak zase in kot celota predstavljajo informacije, katerih razkritje bi hudo škodovalo varnosti Republike Slovenije. Ob tem IP še dodaja, da tudi sicer ni zaznal novih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi lahko sprejel drugačen zaključek, kot izhaja iz odločbe št. 090-114/2014 z dne 11. 9. 2014. V času odločanja so podatki, ki jih zahteva prosilka, označeni kot tajni v skladu z ZTP, torej izpolnjujejo tako materialni kot formalni kriterij, zato je IP presodil, da niso podani razlogi, ki bi omogočali umik oziroma znižanje stopnje tajnosti. IP je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.svetovalka informacijske pooblaščenkeInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
