Prosilec - Zdravstveni dom Ljubljana
+ -Številka: 090-16/2016
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo na podlagi ZDIJZ in zahtevala, da ji organ posreduje seznam upokojenih delavcev ZD Ljubljana, vabljenih na novoletno srečanje decembra 2015 v hotel Union, po enotah z imeni in priimki. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da dokument ne spada v njegovo delovno področje. Prosilka je zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da seznam sicer spada v delovno področje organa, da pa dostop do dokumenta ni mogoč zaradi varovanih osebnih podatkov, zato je pritožbo prosilke zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-16/2016/2Datum: 15. 2. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Zdravstvenega doma Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 045-2-2/2016 z dne 8. 1. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilke zoper odločbo Zdravstvenega doma Ljubljana, št. 045-2-2/2016 z dne 8. 1. 2016, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 21. 12. 2015 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in prosila, da ji organ posreduje naslednje dokumente:- kopijo obvestila o izbiri kandidata za delovno mesto J017137 in kopijo pogodbe o zaposlitvi za navedeno delovno mesto, s podatki o zaključeni strokovni izobrazbi, s prekritimi osebnimi podatki,- izpis seznama zaposlenih iz kadrovske evidence na dan 21. 12. 2015 po posameznih službah na Upravi ZD Ljubljana po imenih in priimkih, z navedbo delovnega mesta, za katerega imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in plačnega razreda vsakega posameznika in datumom sklenitve delovnega razmerja v ZD Ljubljana;- izpis izplačanih plač zaposlenih na Upravi ZD Ljubljana po imenih in priimkih v bruto zneskih za mesec september, oktober in november 2015 ter izplačil nadurnega dela, delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela, vse v bruto zneskih;- seznam upokojenih delavcev ZD Ljubljana, vabljenih na novoletno srečanje decembra 2015 v hotel Union, po enotah z imeni in priimki.Organ je dne 8. 1. 2016 izdal odločbo št. 045-2-2/2016, s katero je prosilki omogočil dostop do vseh zahtevanih dokumentov, razen do seznama upokojenih delavcev organa, ki so bili vabljeni na novoletno srečanje decembra 2015 v hotel Union. Organ je v odločbi navedel, da ta dokument ne spada v delovno področje organa in ne služi uradnemu namenu organa, ni povezan z njegovimi aktivnostmi ali odločitvami, ki spadajo v njegov delokrog, zato je zahtevo prosilke zavrnil.Prosilka se je 20. 1. 2016 pritožila in navedla, da vlaga pritožbo zoper zavrnilni del odločbe organa. Prosilka meni, da razlog, iz katerega je organ prosilki zavrnil dostop do seznama upokojenih delavcev, nima podlage v ZDIJZ. Seznam upokojenih delavcev, vabljenih na novoletno srečanje decembra 2015, je izdelala kadrovska služba organ, ki razpolaga s podatki o upokojenih delavcih in njihovih naslovih, torej gre za dokument, ki izvira iz delovnega področja kadrovske službe organa. Poleg tega je organ kot organizator srečanja kril stroške pogostitve in glasbe, torej gre za porabo javnih sredstev in je tudi iz tega razloga, skladno s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ, organ dolžan posredovati zahtevane podatke.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 045-2-4/2016 z dne 22. 1. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ ter da razpolaga z zahtevanim dokumentom.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.V konkretnem primeru je torej bistveno vprašanje, ali zahtevane informacije (seznam upokojenih delavcev, vabljenih na novoletno srečanje decembra 2015 v hotel Union) izhajajo iz delovnega področja organa v smislu navedene določbe ZDIJZ. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, pomeni v prvi vrsti, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. Iz sodne prakse izhaja, da informacija izhaja iz delovnega področja organa, ko ta kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnopravnih nalog (I Up122/2006, z dne 25. 4. 2007 in X Ips 96/2011, z dne 4. 7. 2012). V Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV), je opredeljeno, katere evidence in osebne podatke delavcev lahko delodajalec, v konkretnem primeru je to organ, zbira in obdeluje.V 12. členu ZEPDSV določa, da delodajalci vodijo naslednje evidence: evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa ter evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. V 13. členu ZEPDSV je določeno, da se v evidenco o zaposlenih delavcih za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo med drugimi tudi naslednji podatki: osebno ime, naslov stalnega prebivališča ter podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - datum in način prenehanja. IP je navedel zgolj podatke, ki so relevantni za odločanje v konkretnem postopku za dostop do informacij javnega značaja – dostop do seznama upokojenih delavcev, ki vsebuje ime, priimek in naslov upokojenega delavca ter tudi dejstvo, da je delavec upokojen.Nadalje ZEPDSV v tretjem odstavku 14. člena določa, da se dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, hranijo kot listina trajne vrednosti.Iz navedenih določb izhaja, da organ s seznamom upokojenih delavcev vsekakor razpolaga v okviru in zaradi opravljanja svojih zakonitih pristojnosti, zahtevana informacija je torej povezana z delom organa. Posledično IP ugotavlja, da seznam upokojenih delavcev spada v delovno področje organa, kot ga kot enega izmed pogojev za informacijo javnega značaja v 4. členu določa ZDIJZ.IP je v nadaljevanju odločal, ali gre v primeru seznama upokojenih delavcev organa, vabljenih na novoletno srečanje decembra 2015 v hotel Union, za prosto dostopno informacijo javnega značaja.Ob vpogledu v seznam je IP ugotovil, da ta vsebuje naslednje osebne podatke posameznikov (upokojenih delavcev organa): ime, priimek, naslov bivališča. IP je zato presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1.Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.Prosilka je v pritožbi navedla, da gre po njenem mnenju pri zahtevanih informacijah za porabo javnih sredstev. IP glede določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev in ne za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Upokojeni delavci organa s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi niso več javni uslužbenci, zato navedene izjeme (od izjeme) iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti. V konkretnem primeru tudi ne gre za porabo javnih sredstev, saj posamezniki, navedeni na seznamu, niso bili »direktni oziroma neposredni« prejemniki javnih sredstev, kar se kot pogoj zahteva za razkritje imena in priimka posameznika na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). Tako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi IU 415/2009-21 z dne 23. 2. 2011.Imena, priimki in naslovi upokojenih delavcev organa, so v skladu z navedenim, torej varovani osebni podatki.IP je, glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, preizkusil, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa do dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.IP je ugotovil, da gre pri obravnavanem dokumentu za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov – pravzaprav so vsebina zahtevanega dokumenta samo varovani osebni podatki, da bi bil delni dostop nemogoč. Tudi praksa Sodišča Evropskih skupnosti je, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (Olli Mattila vs. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Če bi v konkretnem primeru z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse zgoraj naštete varovane osebne podatke, ki jih vsebuje zahtevani dokument, bi prosilka razpolagala zgolj s praznim listom, kar prosilki ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložila zahtevo za pridobitev zahtevanega dokumenta. IP poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilke, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP zaključuje, da delnega dostopa ni mogoče izvesti. IP je na podlagi navedenega zaključil, da zahtevani dokument sicer spada v delovno področje organa, vendar pa vsebuje varovane osebne podatke, zaradi katerih seznam upokojenih delavcev organa ni prosto dostopna informacija javnega značaja. IP je, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrnil in potrdil izpodbijano odločitev organa. Ugotovil je namreč, da je izrek odločbe pravilen in zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. IP je zato pritožbo zavrnil, ob tem pa navedel pravilni razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, ki je obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka