Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Prosilec - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

+ -
Datum: 07.02.2016
Številka: 090-8/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovi vprašanje, ali so bila pri odmeri njegove starostne pokojnine upoštevana plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delnice iz naslova notranjega odkupa, ki so bile vplačane z delom plače. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, z obrazložitvijo, da z zahtevnim dokumentom/podatkom ne razpolaga, ker v primeru prosilca ni bila izvedena revizija prijavljenih podatkov v matično evidenco, ki bi edina lahko podala odgovor na zahtevo prosilca. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ resnično se razpolaga z zahtevano informacijo, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavnil.
ODLOČBA: Številka: 090-8/2016/4Datum: 9. 2. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, 117/06–ZDavP-2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/14-ZDIJZ-D, 19/15–odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2015-02930 z dne 30. 12. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O
  1. Pritožba prosilca zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, št. 090-1/2015-02930 z dne 30. 12. 2015, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 19. 11. 2015 na organ, sklicujoč se na ZDIJZ, naslovil vprašanje, ali so bila pri odmeri njegove starostne pokojnine upoštevana plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delnice iz naslova notranjega odkupa, ki so bile vplačane z delom plače. Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-1/2015-02930 z dne 30. 12. 2015, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da bi bilo za odgovor na vprašanje prosilca potrebno predhodno opraviti revizijo prijavljenih podatkov v matično evidenco, in sicer na podlagi prve alineje 63. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 111/13, v nadaljevanju ZMEPIZ-1) in o ugotovitvah izdati zapisnik. V konkretnem primeru revizija ni bila opravljena, zato organ ne razpolaga s podatkom o tem, ali so bili deli plač prosilca, s katerimi naj bi bile vplačane delnice za notranji odkup, obračunani skladno z osnovami in merili, ki so veljali za delitev plač in bili od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz zahteve prosilca smiselno izhaja, da je predmet zahteve rezultat revizije prijavljenih podatkov v matično evidenco, ki pa v konkretnem primeru ni bila opravljena, kar pomeni, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, zaradi česar je potrebno zavrniti zahtevo prosilca.Zoper odločbo organa je prosilec dne 12. 1. 2016 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, saj je mnenja, da bi moral organ, za pridobitev želene informacije, le vpogledati v matično evidenco, kar pomeni, da ne bi bilo potrebno izvesti nobene revizije.IP je dne 15. 1. 2016 prejel dopis organa št. 090-1/2015-2930 z dne 13. 1. 2016, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.V elektronskem sporočilu z dne 25. 1. 2016 je organ IP pojasnil, da je bila dne 26. 3. 2015, v zvezi z delnicami za notranji odkup, ki so bile vplačane z delom plače, izdana odločba Ustavnega sodišča RS (Ur. l. RS, št. 30/15), ki omogoča ponovno odmero pokojnin z upoštevanjem delnic v pokojninsko osnovo. Pred tem datumom ni bilo zakonske podlage za upoštevanje delnic pri odmeri pokojnine, zato le-te večinoma niso bile upoštevane. Glede na navedeno gre sklepati, da delnice tudi niso bile upoštevane v pokojninsko osnovo prosilca. Ker pa obstaja verjetnost, da so v določenih primerih kljub temu, da v času pred 26. 3. 2015 ni bilo zakonske podlage za vštevanje delnic v pokojninsko osnovo, le-te bile vštete, se lahko edino z revizijo prijavljenih podatkov pravno formalno z gotovostjo ugotovi, ali so bile v določenem primeru delnice vnešene oz. upoštevane v pokojninsko osnovo ali ne. V zvezi s tem je organ še poudaril, da je dejansko stanje pri posameznih zavarovancih različno, in sicer glede na to, v katerem podjetju so bili posamezniki zaposleni v času notranjega odkupa. V konkretnem primeru se tako lahko šele z revizijo prijavljenih podatkov v matično evidenco (ki pa v konkretnem primeru (še) ni bila opravljena) ugotovi, ali je morebiti prosilcu v pokojninsko osnovo potrebno všteti tudi delnice oz. ali so te že bile vštete.Istega dne je organ IP v telefonskem pogovoru dodatno še pojasnil, da mu delodajalci vsako leto (za preteklo koledarsko leto), na predpisanem obrazcu, posredujejo podatke o plačah in nadomestilih plače, o zavarovalnih osnovah ter o vplačanih prispevkih in obdobju zavarovanja, potrebnih za izračun pokojninske osnove posameznika. Kaj vse točno je všteto v posredovane podatke, lahko organ ugotovi šele v revizijskem postopku. Edini dokument, iz katerega bi lahko izhajalo, ali je bil v konkretnem primeru, v odmero pokojninske osnove, upoštevan tudi odkup delnic je torej revizijsko poročilo (zapisnik), ki pa v konkretnem primeru, kot že navedeno, ni bilo izvedeno, kar je organ tudi preveril v Oddelku za matične evidence, kjer se opravljajo revizije. Revizija se namreč ne opravlja v vseh primerih, izvede se lahko na pobudo posameznika ali po uradni dolžnosti, v kolikor referent ugotovi, da bi bilo v dotičnem primeru le-to potrebno. Glede na navedeno torej organ tudi z vpogledom v matično evidenco ne bi pridobil zahtevanega podatka, saj kot je organ že večkrat poudaril, v konkretnem primeru ni bila izvedena revizija, ki bi »pripeljala« do zahtevanega podatka, sam vpogled v prijavljene podatke v matično evidenco pa zahtevanega podatka, torej brez predhodno opravljene revizije, ne da.Pritožba ni utemeljena. IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevana informacija sodi med informacije javnega značaja, zato se je IP v nadaljevanju spustil v odločanje o vprašanju, ali organ razpolaga z zahtevanim dokumentom.
Kot je pojasnil organ, se odmera pokojnine posameznika odmeri glede na podatke, ki jih organu posreduje delodajalec posameznika, pri čemer organ ni seznanjen s tem, kaj vse je všteto v posredovane podatke. Kaj vse je všteto v posredovane podatke, lahko organ ugotovi šele v postopku revizije, ki pa jo organ opravi v sodelovanju z delodajalcem posameznika, bodisi na pobudo posameznika ali po uradni dolžnosti. Glede na navedeno se torej šele v okviru revizijskega postopka lahko ugotovil, ali so bile delnice za notranji odkup posamezniku vplačane z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo ali ne oz. ali so mu bile vštete v pokojninsko osnovo ali ne. Sam vpogled v prijavljene podatke v matični evidenci namreč, brez predhodno opravljene revizije, ne da zahtevanega podatka. Kot je v izpodbijani odločbi ugotovil že organ sam, gre zahtevo prosilca tako šteti kot zahtevo po ugotovitvah revizijskega postopka, torej zapisnika, iz katerega izhajajo ugotovitve opravljenega revizijskega postopka, med drugim torej tudi, ali so bile delnice za notranji odkup prosilcu vštete v pokojninsko osnovo ali ne. V tem delu IP še dodaja, da je organ, po odločitvi sodišča v zvezi z upoštevanjem delnic za notranji odkup v pokojninski osnovi, v sporočilu za javnost št. 091-9/2015 (5. 5. 2015), ki je objavljeno na spletni strani organa (http://www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=541), pozval vse zavarovance oz. upokojence, za katere revizija še ni bila opravljena, da vložijo zahtevo za izvedbo revizije podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup, ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Kot so potrdili na Oddelku za matične evidence, v konkretnem primeru prosilec ni vložil zahteve za revizijo, prav tako tudi v preteklosti revizija podatkov, ki se nanašajo na prosilca, ni bila izvedena. Kot je pojasnil organ, v konkretnem primeru torej ni bil izveden revizijski postopek, ki bi podal odgovor oz. ugotovitev, ali so bila v konkretnem primeru pri odmeri starostne pokojnine prosilca upoštevana plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delnice iz naslova notranjega odkupa, kar pomeni, da dokument, ki je predmet zahtevane prosilca, pri organu ne obstaja oz. organ z njim ne razpolaga. IP ob reševanju pritožbe tako ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati, prav tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca, ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prikrival, da z zahtevanim dokumentom razpolaga.IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da dokument, ki je predmet pritožbenega postopka, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-1/2015-02930 z dne 30. 12. 2015, kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP
Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka