Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-9/2016
Kategorije: Osebni podatek, Notranje delovanje organa
POVZETEK:Prosilec je zahteval zapisnik tretmanskega kolegija, na katerem se obravnava aktualne zadeve v zvezi z obsojenci. Organ je prosilca zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja – ker bi osebne podatke obsojencev iz zapisnika lahko zlorabili drugi obsojenci za izzivanje in žaljenje med seboj, kar predstavlja posebno varnostno tveganje in zaradi izjeme varstva osebnih podatkov – ker se osebni podatki obsojencev prepletajo v takšni meri, da anonimiziracija ni mogoča. IP je ugotovil, da dokument vsebuje tudi splošne dogovore, ki učinkujejo za naprej in se ne nanašajo na konkretne obsojence, zato ti ne morejo povzročiti nemirov med obsojenci. Posledično je IP odločbo razveljavil in v tem delu omogočil dostop. ODLOČBA:Številka: 090-9/2016/2Datum: 17. 2. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ZDIJZ in drugega odstavka 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 7. 12. 2015, št. 090-1/2015/264, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 31. 12. 2015 se delno ugodi in se odločba Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij št. 090-1/2015/264, z dne 7. 12. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, v obliki fotokopije, posredovati Zapisnik sestanka tretmanskega kolegija z dne 17. 10. 2013 (tri strani), v katerem mora prekriti naslednje podatke:- na 1. strani: od besedila »K točki 2« do konca strani;- na 2. strani:o od začetka strani do besedila »K točki 4«;o zadnji odstavek na strani (od besedne zveze »Obsojenci vlagajo« do konca strani).- na 3. strani: celotni prvi odstavek (od besede »Obs« do vključno z besedo »zavoda«).2. Pritožba prosilca se zaradi izjeme notranjega delovanja organa zavrne glede dostopa do:- podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe;- prilog Zapisnika sestanka tretmanskega kolegija z dne 17. 10. 2013 (II. ODDELEK z dne 17. 10. 2013; III ODDELEK z dne 16. 10. 2013; IV ODDELEK z dne 16. 10. 2013).3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 9. 1. 2015, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanaša na posredovanje listin, dokumentov ali drugih zapisov, ki so bili sestavljeni na tretmanskem kolegiju ZPKZ Dob dne 17. 10. 2013. Organ je z odločbo št. 090-1/2015/19 z dne 12. 2. 2015 zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjeme varstva osebnih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v odločbi pojasnil, da je zahtevani dokument interni dokument, ki je namenjen notranji rabi javnih uslužbencev zavoda in vsebuje stališča, navodila, poročila ipd. v zvezi z delovanjem zavoda. Namenjen je izključno internim potrebam ZPKZ Dob in ni namenjen zunanjemu krogu oseb. Gre za dokument, iz katerega izhaja način dela v ZPKZ Dob, ki bi bil oviran, če bi bil ta dostopen javnosti. To bi lahko pomenilo resno oviro pri delu ZPKZ Dob, še posebej če bi bile s tem seznanjene zaprte osebe. Prav tako dokument vsebuje osebne podatke o zaprtih in drugih osebah (kot je npr. dolžina kazni, ki jo posamezna zaprta oseba prestaja).Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, v kateri je med drugim navedel, da zahteva zgolj zapisnik tretmanskega dogovora ZPKZ Dob z dne 17. 10. 2013. O pritožbi je odločil IP, ki je z odločbo št. 090-64/2015/2 z dne 5. 3. 2015 pritožbi ugodil in organu naložil, da prosilcu v obliki fotokopije posreduje zahtevani zapisnik tretmanskega kolegija, pri čemer je dolžan izbrisati imena in priimke oseb na prestajanju zaporne kazni. V obrazložitvi je IP ocenil, da je organ napačno presodil, da je podana izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zapisnik tretmanskega kolegija sicer predstavlja informacijo, ki je nastala v zvezo z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa (izpolnjuje prvi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja), da pa ni izpolnjen drug pogoj za zavrnitev dostopa, ker organ ni izkazal, da bi z razkritjem zahtevanih informacij organu nastala škoda, tako da bi razkritje dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ter da iz dokumenta ne izhajajo informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče trditi, da bi njihovo razkritje onemogočilo izvajanje zakonitih pristojnosti organa, kar bi torej zadostilo drugemu pogoju za zavrnitev zahteve zaradi notranjega delovanja. Glede obstoja izjeme varstva osebnih podatkov je IP ugotovil, da je zapisnik dopustno posredovati prosilcu pod pogoji delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ, tako da organ prekrije imena in priimke oseb na prestajanju zaporne kazni.Zoper odločbo je organ sprožil upravni spor, v katerem je sodišče ugotovilo bistveno kršitev pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Po mnenju sodišča iz obrazložitve ne izhaja jasno, da bi organ oziroma pritožbeni organ ugotovila, katero informacijo je prosilec zahteval na podlagi ZDIJZ. Po mnenju sodišče bi bilo treba v postopku odločanja po ZDIJZ ugotoviti, ali je prosilec zahteval predmetni zapisnik deloma ali v celoti oziroma ali je zahteval poleg zapisnika tudi priloge. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je IP napačno uporabil materialno pravo, in sicer izjemo notranjega delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ni opravil tehtanja, ki bi bilo potrebno za oceno, da drugi pogoj izjeme notranjega delovanja ni podan. Po tej izjemi se ocenjuje škoda, ki bi nastala organu z razkritjem, pri čemer bi moral, po mnenju sodišča, IP najprej določiti pravno relevantna dejstva glede na ureditev, ki določa način izvrševanja kazenskih sankcij in na tej podlagi presoditi, ali bi lahko prišlo do motenj delovanja organa zaradi razkritja zahtevanega dokumenta.V ponovljenem postopku je IP odločil z odločbo št. 090-64/2015/11 z dne 4. 8. 2015, s katero je pritožbi ugodil, odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. IP je organu naložil, da najprej nedvoumno ugotovi obseg zahteve prosilca, ali je torej prosilec zahteval zapisnik z dne 17. 10. 2013 v celoti ali le v delu, ki se nanaša nanj in ali je zahteval zapisnik s prilogami ali brez njega. Pri odločanju po vsebini pa se je moral organ opredeliti glede vprašanja, ali obstajajo izjeme, ki preprečujejo dostop do zahtevnih dokumentov in pri utemeljevanju drugega pogoja izjeme notranjega delovanja izhajati zlasti iz zakonitih nalog in pristojnosti na področju izvrševanja kazenskih sankcij, kot jih določa področna zakonodaja. Pri utemeljevanju izjeme varstva osebnih podatkov pa je moral organ preveriti, ali je mogoče zahtevane dokumente prosilcu posredovati v anonimizirani obliki pod pogoji delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, tako da zaporniki na katere se nanašajo osebni podatki, ne bodo določljivi.Organ je z odločbo št. 090-1/2015/264 z dne 7. 12. 2015 zahtevo prosilca znova zavrnil. Pri ugotavljanju, ali je prosilec zahteval zapisnik tretmanskega kolegija v celoti ali le v delu ki se nanaša naj in ali je zahteval tudi priloge, je organ prejel pojasnilo prosilca, da zahteva zapisnik tretmanskega kolegija s pripadajočimi prilogami v celoti in/ali v delu ki se nanaša izključno nanj. Posledično je organ zahtevo obravnaval z obeh vidikov. Pri presoji dostopa do zapisnika tretmanskega kolegija s prilogami v celoti, je organ ugotovil, da sta podani izjemi notranjega delovanja in varstva osebnih podatkov. Pri utemeljevanju možnosti nastanka škode, (drugi pogoj izjeme notranjega delovanja[1]) je organ presojal obstoj resne in vsebinske motnje, prek dejavnosti in nalog organa, ki jih določa Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in na njegovi podlagi sprejeti predpisi – posebej katere zakonsko določene obveznosti bi bile z razkritjem dokumenta ogrožene in katere informacije, ki izhajajo iz dokumenta, bi takšne motnje povzročile. Organ je pri tem najprej predstavil sestavo članov, delovanje in vlogo tretmanskih kolegijev, kjer se sprejemajo odločitve npr. v zvezi s: koriščenjem zunajzavodskih in zavodskih ugodnosti, namenskimi izhodi, letnem počitku izven zavoda, premestitvah znotraj zavoda in med režimi prestajanja kazni; obravnava pa se tudi disciplinske prestopke obsojencev, konflikte med obsojenci, pobude obsojencev, aktivnosti znotraj oddelkov in druga vprašanja povezana z življenjem in delom v zavodu v odnosu do obsojencev. Organ v izpodbijani odločbi obrazlaga, da se o tretmanskih kolegijih piše zapisnik, odločitve in ukrepi pa se nato vpišejo v osebni načrt oziroma spis obsojenca, s katerimi se obsojenca seznani. Nato je organ opredelil podatke, ki izhajajo iz zahtevanega dokumenta, in sicer: višina kazni, razporeditev po oddelku; nekatere osebne okoliščine; vedenje v zavodu. Na podlagi teh podatkov lahko po mnenju organa drugi obsojenci (zaradi majhnosti nekaterih oddelkov in poznavanja osebnih okoliščin svojih soobsojencev) ugotovijo, na koga se navedeni podatki nanašajo, tudi če se prekrijejo njihova imena in priimki. Dalje organ utemeljuje, da je osnovno poslanstvo organa, ki izhaja iz področne ureditve, zagotavljanje varnega prestajanja zaporne kazni. Slednje pa bi bilo z razkritjem zapisnika javnosti ogroženo, saj bi se z vsebino lahko seznanile tudi osebe na prestajanju zaporne kazni, ki bi informacije izkoristile za izzivanje in žaljenje soobsojencev na katere se nanašajo podatki v zapisniku, to pa bi lahko privedlo do verbalnih in fizičnih konfliktov. Informacija, ki izhaja iz zapisnika in lahko po mnenju organa privede do navedenih situacij je npr. dejstvo podelitve zunajzavodskih ugodnosti. Obsojenci naj bi nekritično sprejemali odločitve zavoda glede podelitve zunajzavodskih ugodnosti, zato bi navedeno informacijo lahko zlorabili za različne nedopustne namene. Glede izjeme varstva osebnih podatkov je organ ugotovil, da iz zapisnika izhajajo občutljivi in drugi osebni podatki obsojencev, kot so: podatki o nameščenosti v oddelek novo sprejetih obsojencev, višina kazni, oddelek in režim kamor so obsojenci razporejeni, podatki o zdravstvenem stanju, družinskih razmerjih in okoliščinah povezanih s kaznivim dejanjem. Prav tako izhajajo spremembe vedenja obsojencev, obnašanje, kršitve hišnega reda, zlorabe ugodnosti, posamezni dogodki v zvezi s posameznikom v zavodu in druge osebne okoliščine. Po mnenju organa je na podlagi navedenih osebnih okoliščin kljub prekritju imen in priimkov obsojencev, le-te mogoče prepoznati, zato je organ mnenja, da anonimizacija navedenih podatkov ni izvedljiva, zato delni dostop ne bi bil mogoč.Organ je presojal tudi utemeljenost zapisnika z vidika zahteve, ko prosilec zahteva dokumente le v delu, ki se nanašajo nanj. V tem primeru je organ odločil, da v skladu s sodno prakso Upravnega sodišča RS (sodba št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014) anonimizacija ni mogoča, ko prosilec zahteva informacije v zvezi s konkretno fizično osebo, zato je zahtevo tudi v tem smislu zavrnil. Prosilec je dne 31. 12. 2015 vložil pritožbo. V pritožbi nasprotuje odločitvi organa in navaja razloge za vložitev zahteve. Prosilca je ZPKZ Dob tekom prestajanja zaporne kazni, z odločbo št. 720-2039/2014/32 z dne 3. 10. 2014, napotil na delo v zasebno podjetje JMW Fire d.o.o. Ker se prosilec z izdano odločbo ni strinjal, je zoper to odločbo vložil pritožbo in kasneje še tožbo na upravno sodišče. Po navedbi prosilca, je postala odločba izvršljiva šele po zaključku pritožbenega postopka, dne 8. 1. 2015. Ker prosilec od izdane odločbe naprej na delo ni prihajal redno, je zaposleni v JMW Fire d.o.o. to sporočil ZPKZ Dob, ki je posledično dne 12. 11. 2014 izdal odločbo št. 720-2035/2014/50, s katero je prosilcu odvzel pravice iz dela. Z navedeno odločbo naj bi organ prosilca poleg odvzema pravic iz dela, tudi »kazensko sankcioniral z odvzemom vseh ugodnosti« (prosilec navaja: prepoved uporabe športne sobe; fitnesa; omejitev obiskov na 1 uro dvakrat tedensko; prepoved uporabe garsonjere; prepoved uporabe elektronskih komunikacij; neodobreni pogojni odpust; odvzem drugih ugodnosti). Podlaga za odvzem ugodnosti naj bi, po navedbah prosilca, bil dogovor sprejet na tretmanskem kolegiju dne 17. 10. 2013, ko prosilec še ni nastopil prestajanja zaporne kazni. Slednje naj bi izhajalo iz pisnega odgovora ZPKZ Dob št. 720-2035/2013/79 z dne 5. 1. 2015. Posledično prosilec ugotavlja, da na tretmanskeem kolegiju dne 17. 10. 2013 ZPKZ Dob niti ni mogel obravnavati prosilca (ker takrat še ni nastopil prestajanja zaporne kazni), zato iz zapisnika ne morejo izhajati njegovi osebni podatki, organ pa v tem smislu tudi ne more zavrniti zahteve, saj prosilec ni mogel zahtevati podatkov v zvezi s samim seboj.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Glede obsega zahteveV ponovljenem postopku je organ najprej preverjal obseg zahteve, da bi ugotovil, katero informacijo je prosilec zahteval, kot to določa 1. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ. Prosilec je v vlogi z dne 17. 11. 2015 organu odgovoril, da zahteva zapisnik tretmanskega kolegija z dne 17. 10. 2013 v celoti, skupaj s prilogami oziroma zgolj v delu, ki se nanaša nanj. Glede na nejasnost prosilčevega odgovora je organ obravnaval zahtevo prosilca, kot da je zahteval zapisnik skupaj s prilogami v celoti in posebej tudi tiste dele zapisnika, ki se nanašajo nanj. IP ugotavlja, da se je do obeh vidikov zahteve organ opredelil ločeno pod tč I. in II. v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Kljub navedenemu pa je organ v izreku izpodbijane odločbe odločil zgolj v tistem delu, ki se nanaša na zahtevo zapisnika kot celote s prilogami. Iz navedenega izhaja procesna kršitev, do katere se IP opredeljuje v nadaljevanju.Pod tč. II obrazložitve izpodbijane odločbe je organ obravnaval zahtevo v tistem delu, ki se nanaša na prosilca. Organ je zahtevo zavrnil, ker naj bi šlo za osebne podatke prosilca, ki jih zaradi opredelitve v zahtevi ni mogoče anonimizirati brez nevarnosti za razkritje varovanih osebnih podatkov.IP je ugotovil, da iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec dne 17. 10. 2013 (ko je bil sestavljen zahtevan zapisnik), še ni nastopil prestajanja zaporne kazni. Posledično v predmetnem zapisniku tudi ni osebnih podatkov prosilca. Slednje je IP preveril tudi s pregledom zahtevanega zapisnika in prilog. Glede na navedbe prosilca, ki izhajajo iz pritožbe in iz njegove dopolnitve zahteve z dne 17. 11. 2015, se prosilec želi seznaniti s celotno vsebina zapisnika, še posebej s tistim delom, na podlagi katerega je bil kasneje (z odločbo št. 720-2035/2014/50 z dne 12. 11. 2014), po njegovem mnenju »kazensko sankcioniran«.IP je po pregledu celotne vsebine zahtevanega zapisnika ugotovil, da iz njega med drugim izhaja tudi splošen dogovor v zvezi z omejitvijo ugodnosti za obsojence, ki delo odklanjajo oziroma ga iz določenih razlogov izgubijo, zapisnik sam pa izrecno osebnih podatkov prosilca ne vsebuje, zato ni mogoče pritrditi organu, da se zapisnika v tem delu ne da anonimizirati, ker je prosilec zahteval svoje osebne podatke. Kot že pojasnjeno, je prosilec izrecno zahteval tudi, da se želi seznaniti z zapisnikom in prilogami v celoti, zato je IP štel, da je celoten zapisnik s prilogami predmet tega pritožbenega postopka.Na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Organ je nepopolno ugotovil dejansko stanje, ko je ugotovil, da iz zapisnika izhajajo osebni podatki prosilca in posledično napačno uporabil materialno pravo (vprašanje anonimizacije osebnih podatkov). IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil ter v postopku omenjene pomanjkljivosti odpravil sam in rešil zadevo, kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve.2. Presoja dopustnosti razkritja zapisnika tretmanskega kolegija z dne 17. 10. 2013 s prilogamiZapisnik sestanka tretmanskega kolegija z dne 17. 10. 2013 s prilogami nesporno izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je sporno predvsem, če in v katerem delu, razkritje preprečujeta izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.3. Izjema notranjega delovanjaZa obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).IP je že v prvo izdani odločbi (št. 090-64/2015 z dne 5. 3. 2015) ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, kar v tem postopku ni sporno. Sporen pa je v konkretnem primeru obstoj drugega pogoja izjeme in sicer, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnjo v delovanju organa.Na podlagi sodbe upravnega sodišča v tej zadevi, št. I U 561/2015 z dne 11. 6. 2015 je sodišče glede drugega pogoja izjeme notranjega delovanja ugotovilo, da je treba pri presoji motenj v delovanju organa izhajati iz področne ureditve izvrševanja kazenskih sankcij. IP je vsled navedenemu (v odločbi, ko je po navedeni sodbi, zadevo vrnil organu v ponovno odločanje), naložil organu, naj opredeli, katere določbe, ki izhajajo iz Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIKS-1) oziroma drugih področnih predpisov, bi bile z razkritjem zahtevanega dokumenta kršene. Organ je v izpodbijani odločbi izhajal iz smotra ureditve na področju izvrševanju kazenskih sankcij, ki je v zagotavljanju varnega prestajanja zaporne kazni za vse obsojence. Slednje pa bi bilo ogroženo, če bi se z zapisnikom seznanili obsojenci. IP se strinja z organom, da je namen in cilj ureditve izvrševanja kazenskih sankcij zagotavljanje varnosti pri prestajanju kazenskih sankcij za vse obsojene osebe.Iz utemeljitve organa izhaja predvsem, da zapisnik vsebuje osebne podatke obsojencev (kot npr. višina kazni, razporeditev po oddelku, osebne okoliščine – družinske razmere, vedenje v zavodu in odločitve o dodelitvi zunajzavodskih ugodnosti), ki bi jih ob razkritju drugi obsojenci lahko zlorabili, tako da bi to privedlo do fizičnih konfliktov, kar bi motilo mir in varnost prestajanja zaporne kazni. Slednje bi torej povzročilo motnje v delovanju organa v smislu drugega pogoja izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP meni, da je organ v zadostni meri utemeljil, da bi lahko obsojenci informacije iz zahtevanega zapisnika zlorabili tako, da bi to povzročilo motnje v delovanju organa. Kljub navedenemu pa IP ugotavlja, da se celotni zapisnik ne nanaša na odločitve v zvezi s konkretnimi obsojenci. Določeni deli zapisnika namreč izkazujejo tudi splošne dogovore sprejete na tretmanskem kolegiju, ki imajo učinek erga omnes (kot to zatrjuje prosilec, tudi v njegovem primeru, saj naj bi mu bile na podlagi teh dogovorov kasneje odvzete zavodske ugodnosti). Dele zapisnika, ki vsebujejo takšne dogovore, je torej treba po mnenju IP obravnavati ločeno.Deli zapisnika, ki se nanašajo na notranje delovanje organa, ker obravnavajo konkretne obsojence in zato predstavljajo grožnjo za delovanje organa, so po mnenju IP naslednji:- K točki 2: novosprejeti obsojenci;- K točki 3: izvajanje progama tretmaja po oddelkih;- K točki 5, 2. in 3. alineja;- priloge k zapisniku: II. oddelek; III. oddelek; IV. oddelek.Točka 2 (oz. »K točki 2«) zapisnika vsebuje podatke o višini kazni in razporeditvi novo sprejetih obsojencev. Točka 3 (oz. »K točki 3«) vsebuje obravnavo posameznih obsojencev v zvezi z njihovimi predlogi, ravnanji in odnosi znotraj zavoda. 2. in 3. alineja 5. točke (oz. »K točki 5«) vsebuje podatke v zvezi s konkretnim obsojencem in vlogami, ki jih obsojenci naslavljajo na zavod. Priloge k zapisniku vsebujejo odločitve o predlogih za ugodnosti za posamezne obsojence.IP ugotavlja, da je organ dovolj natančno obrazložil, zakaj bi razkritje navedenih podatkov lahko povzročilo motnje v delovanju organa. IP pritrjuje organu, da storilci kaznivih dejanj predstavljajo posebno skupino, ki terja večjo previdnost pri obravnavi. Na ta način IP sledi obrazložitvi, da iz navedenih delov zapisnika izhajajo tudi osebni podatki, prek katerih bi se obsojenci lahko prepoznali ter jih uporabili za izvajanje psihičnega in fizičnega nasilja. Iz navedenega sledi, da opredeljeni deli zapisnika tudi po mnenju IP predstavljajo podatke, ki bi lahko povzročili motnje v delovanju organa, zato IP ocenjuje, da je izpolnjen drugi pogoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično je IP v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zahtevo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. varovane podatke v zvezi z notranjim delovanjem organa) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).IP nadalje ugotavlja, da iz zapisnika, poleg zgoraj navedenih delov, ki se nanašajo na osebne okoliščine posameznih obsojencev, izhajajo tudi drugi podatki – zlasti splošni dogovori (npr. o omejitvi ugodnosti v primeru zavračanja dela, kar zanima prosilca). Ti dogovori so navedeni v delu »K točki 1« in v delu »K točki 5«, 1. alineja zapisnika. Navedeni dogovori so po vsebini abstraktne narave in, kot navaja tudi prosilec, učinkujejo za naprej pri konkretnem odločanju o omejitvi ugodnosti posameznemu obsojencu. Ker torej navedeni dogovori (z vidika prosilca) predstavljajo pomemben del zapisnika, je v skladu z namenom ZDIJZ, da se IP do teh delov posebej opredeli. Po vsebini se navedeni dogovori izrazito razlikujejo od drugih delov zapisnika, iz katerih izhajajo konkretni ukrepi v zvezi s posameznimi obsojenci. So, kot navedeno, splošne narave in se ne nanašajo na posamezne obsojence, zato iz njih tudi ne izhajajo osebne značilnosti posameznih obsojencev. Gre za splošna pravila, ki so v primeru izpolnitve dispozicije uporabljiva v konkretnem primeru. IP ugotavlja, da se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne opredeljuje do teh delov zapisnika. Temeljni argument organa, da informacije iz zapisnika predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je, da bi obsojenci lahko zlorabili podatke o drugih obsojencih, kar bi privedlo do fizičnega ter psihičnega nasilja. Ker pa iz teh delov zapisnika ne izhajajo podatki o posameznih obsojencih, temeljni argument organa za ta del ne vzdrži.Temeljno merilo, ki ga izpostavlja organ in izhaja iz področne ureditve izvrševanja kazenskih sankcij, za obstoj izjeme notranjega delovanja, je zagotavljanje varnega prestajanja zaporne kazni za vse obsojence. Iz delov zapisnika, ki se nanašajo na sprejete splošne dogovore, pa izhajajo splošna pravila, na podlagi katerih se obsojencem lahko omeji ugodnosti (če ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz dela oziroma izobraževanja). IP ob tem ocenjuje, da iz drugih določb ZIKS in področnih predpisov ne izhaja določba, oziroma naloga organa, izvajanje katere bi bilo oteženo, če bi se obsojenci seznanili s splošnimi pravili, ki veljajo zanje. IP je že v svoji prvi odločbi v tej zadevi (št. 090-64/2015/2 z dne 5. 3. 2015) poudaril, da splošni sklepi o tem, kdaj bodo obsojencem dodeljene oz. ukinjene določene ugodnosti, ne morejo predstavljati izjeme notranjega delovanja, saj se morajo obsojenci vnaprej zavedati, kakšne posledice bo imelo njihovo ravnanje in kdaj jim bodo določene ugodnosti dodeljene oz. ukinjene. Slednje ustreza tudi splošnemu načelu pravne varnosti, ki predstavlja temelj delovanja pravne države iz 2. člena Ustave RS. Učinkovanje kakršnekoli sankcije ali ukrepa je lahko dopustno le ob javno razglašenem vnaprej sprejetem pravilu. Iz tega po mnenju IP izhaja dolžnost javne seznanitve obsojencev s pravili ravnanja v zavodu, kar že po svoji naravi ne more predstavljati podatkov v zvezi z notranjem delovanjem organa, ki bi lahko povzročili motnje v njegovem delovanju.Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ glede naslednjih delov zahtevanega zapisnika - »K točki 1« in v delu »K točki 5«, 1. alineja – napačno presodil, da vsebuje informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa, zato je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP na tem mestu še pojasnjuje, da se strinja z organom v delu, kjer je zavrnil dostop do prilog zapisnika. Iz prilog zapisnika namreč v celoti izhajajo informacije, ki bi povzročile motnje v delovanju organa, če bi se (v skladu z zgornjo utemeljitvijo), z njimi seznanile obsojene osebe. Delnega dostopa do zahtevanih prilog zapisnika ne bi bilo mogoče izvesti, ne da bi to ogrozilo zaupnost varovanih informacij, zato je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu v celoti zavrnil, kot izhaja iz 2. alineje 2. točke izreka te odločbe. 4. Izjema varstva osebnih podatkovGlede tistih delov dokumenta, iz katerih izhajajo varovani osebni podatki obsojencev je IP odločil, da se zahteva zvrne že na podlagi izjeme notranjega delovanja (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato se do njih ne opredeljuje še z vidika varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.IP še ugotavlja, da iz delov zapisnika, do katerih mora organ v skladu s 1. točko izreka te odločbe omogočiti dostop, v uvodu in zaključku zapisnika izhajajo osebni podatki javnih uslužbencev – imena in priimki uslužbencev ZPKZ Dob. Navedeni podatki so javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da se prosilcu razkrijejo tisti osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Uslužbenci ZPKZ Dob na zapisniku nastopajo v vlogi: prisotnih in odsotnih na tretmanskem kolegiju; zapisnikarja; osebe, ki je pregledala in podala soglasje k zapisniku; oseb, ki naj se jim zapisnik dostavi. Ker torej imena in priimki uslužbencev ZPKZ Dob na zahtevanem zapisniku, nedvomno predstavljajo podatek v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, je njihove osebne podatke (imena in priimke), na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dopustno razkriti javnosti. IP ob tem še dodaja, da so v skladu s tem členom (1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ) podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev javni, ne glede na morebiten obstoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je torej na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do osebnih podatkov v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev (uvod in zaključek zapisnika, brez prilog), pritožbi ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Anže Novak, univ. dipl. prav.Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka