Prosilec - Vrhovno sodišče
+ -Številka: 090-7/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje opisa del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji na Upravnem sodišču Republike Slovenije, diplomo o zaključeni pravni izobrazbi, potrdila o strokovnem izpopolnjevanju s področja uprave, potrdila o opravljenem izpitu iz sodnega reda za sodnika. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z dokumenti ne razpolaga. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-7/2016/5Datum: 11. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 2555/2015 z dne 8. 12. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :1. Pritožba prosilca zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 2555/2015 z dne 8. 12. 2015, se zavrne. 2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 16. 11. 2015 na organ naslovil zahtevo za posredovanje opisa del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji na Upravnem sodišču Republike Slovenije, diplomo o zaključeni pravni izobrazbi, potrdila o strokovnem izpopolnjevanju s področja uprave, potrdila o opravljenem izpitu iz sodnega reda za sodnika …….., …………. in …………... Organ je dne 8. 12. 2015 izdal odločbo št. Su 2555/2015, s katero je prosilcu zavrnil dostop do diplome (potrdila) o zaključeni pravni izobrazbi višjega sodnika na Upravnem sodišču RS ………………, saj z dokumentom ne razpolaga. Organ je v odločbi pojasnil, da je vpogledal v osebni spis sodnika ………………., ki se nahaja v centralni kadrovski evidenci, v njem ni bilo fotokopije diplome ali potrdila o zaključeni pravni izobrazbi. Organ je ostale zahtevane dokumente posredoval prosilcu.Prosilec se je dne 12. 1. 2016 zoper odločbo organa št. Su 2555/2015 pritožil in navedel, naj se odločba št. Su 2555/2015 odpravi in se v celoti ugodi njegovemu zahtevku. Prosilec je v pritožbi zahteval, da se uradne osebe organa kaznuje z denarno kaznijo zaradi posredovanja neresničnih informacij ter da se prosilcu priznajo stroški postopka z zamudnimi obrestmi. Prosilec je navedel, da je zahteval le osebne podatke, organ pa je odločal o dostopu do diplome sodnika.Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom dne 13. 1. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.IP primarno pojasnjuje, da v primeru, ko prosilec zahteva informacije oziroma podatke – v konkretnem primeru je prosilec zahteval osebne podatke, je organ prosilcu v skladu z določbami ZDIJZ dolžan posredovati dokument, iz katerega te informacije izhajajo oziroma so iz njega razvidne, seveda, če s takim dokumentom sploh razpolaga. IP prosilcu pojasnjuje, da čeprav je zahteval »le osebne podatke ……………..« kot navaja v pritožbi, organ odloča o dostopu do dokumenta, iz katerega zahtevani osebni podatki izhajajo.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da fotokopije diplome ali potrdila o zaključeni pravni izobrazbi nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njenem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.IP je organu dne 26. 1. 2016 posredoval poziv za dodatna pojasnila. Organ je dne 27. 1. 2016 IP pojasnil, da je ……………… sodnik na Upravnem sodišču RS od leta 2006 dalje.
Organ objavlja prosta sodniška mesta od avgusta 2013 dalje, prej pa je ta objavljajo Ministrstvo za pravosodje. Iz navedenega sledi, da Vrhovno sodišče ni objavilo prostega delovnega mesta, ki ga sedaj zaseda sodnik …………………, pač pa ga je objavilo MP, zato organ tudi ni vodil postopka izbire. Organ je še pojasnil, da se pri razpisih na prosta sodniška mesta od kandidatov ne zahteva fotokopije diplome, pač pa organ za tiste kandidate, ki še niso izvoljeni na prosta sodniška mesta, na Pravni fakulteti preveri pravno izobrazbo in zabeleži datum diplome.Na vprašanje IP, ali iz dokumentacije, ki se nahaja v osebnem spisu …………………., izhaja, ali je organ s fotokopijo diplome razpolagal in jo morda vrnil ……………………, je organ odgovoril, da iz osebnega spisa sodnika ne izhaja, da mu je bila diploma vrnjena oziroma, da jo je sploh predložil.IP je zanimalo, ali je stalna praksa pri organu, da ne hrani fotokopij diplom oziroma potrdil o končani izobrazbi. Organ je glede navedenega pojasnil, da se fotokopije diplom v osebnih spisih običajno ne nahajajo, je pa iz drugih listin razviden (le) datum diplomiranja.IP je v pritožbenem postopku preučil navedbe in pojasnila organa v izpodbijani odločbi ter dodatnih pojasnilih in meni, da je organ utemeljeno obrazložil, zakaj je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je preveril še zakonske določbe, ki se nanašajo na vodenje osebnih evidenc sodnikov v Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15, v nadaljevanju ZS). ZS v 78. členu določa, da organ upravlja Centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se v centralni kadrovski evidenci obdelujejo osebni in drugi podatki sodnikov. Za odločanje v konkretnem primeru je pomembna 4. točka drugega odstavka 78. člena, ki določa, da se obdelujejo tudi podatki o stopnji izobrazbe. V četrtem odstavku 78. člena je določeno, da se zbirka dokumentov, ki se nanašajo na podatke iz prejšnjih dveh odstavkov, obdeluje na sodišču, na katerem sodnik opravlja sodniško službo oziroma na katerem javni uslužbenec dela, lahko pa tudi v centralni kadrovski evidenci.Na podlagi navedenih določb IP ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga, na podlagi katere bi organ moral razpolagati s fotokopijo diplome ali potrdilom o zaključeni pravni izobrazbi sodnika ……………………... Imenovani sodnik namreč sodniške službe ne opravlja pri Vrhovnem sodišču, prav tako pa to ni vodilo postopka za njegovo imenovanje na sodniško funkcijo. Organ, ki bi v konkretnem primeru lahko razpolagal z zahtevanim dokumentom, je po mnenju IP torej Upravno sodišče RS ali Ministrstvo za pravosodje.Na drugi strani tudi prosilec v pritožbi ni izkazal oziroma navedel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija pri organu dejansko obstaja.
Poudariti je treba, da pritožbeni postopek ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP pojasnjuje še, da prosilci v postopku dostopa do informacije javnega značaja nimajo pravnega varstva, če niso zadovoljni z vsebino posredovane informacije. IP tudi ne more slediti predlogu prosilca, naj uvede prekrškovni postopek in denarno kaznuje uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja, ker za to nima pravne podlage. Pritožbeni postopek po ZDIJZ je posebne vrste upravni postopek in IP v njem nima pristojnosti prekrškovnega organa (niti v primerih, ko je pritožba na podlagi ZDIJZ utemeljena). Pristojnosti IP kot pritožbenega organa so navedene v navedene v 27. členu ZDIJZ in v ZInfP, nobena od navedenih pravnih podlag pa IP ne daje podlage za denarno kaznovanje, kot ga konkretno predlaga prosilec.IP je ugotovil tudi, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa, celotne spisne dokumentacije in navedenega), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, kot že posredovanimi, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,Svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka