Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

Datum: 09.02.2016
Številka: 090-2/2016
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval zapisnike in magnetograme pričanj iz glavnih obravnav v določeni kazenski zadevi. Organ je dostop zavrnil na podlagi izjeme varstva kazenskega postopka, ker konkretni kazenski postopek še poteka, razkritje pa bi škodilo njegovi izvedbi. IP je v pritožbenem postopku potrdil odločitev organa in pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:Številka: 090-2/2016/4Datum: 10. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15), v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 14. 12. 2015, št. Su 1-9/2015-73/2, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali. OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 18. 11. 2015 in 29. 11. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval tonske posnetke in magnetograme pričanj na glavnih obravnavah v zadevi opr- št. IV 53384/2014.Organ je zahtevo zavrnil, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in izjeme varstva kazenskega postopka po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ utemeljuje, da zahtevni magnetogrami in tonski zapisi vsebujejo mnogo varovanih osebnih podatkov, ki jih upoštevaje 7. čl. ZDIJZ ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi bila ogrožena njihova zaupnost. Glede izjeme varstva kazenskega postopka, pa organ trdi, da postopek še ni pravnomočno zaključen in da bi razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ navaja, da v konkretni zadevi še niso bila izvedena vsa procesna dejanja ter da posledično še niso znana vsa morebitna dejstva. Razkritje teh dokumentov bi po mnenju organa pred izvedbo celotnega postopka, škodovalo njegovi izvedbi. V pritožbi z 22. 12. 2015 prosilec zatrjuje, da so zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, saj so bile zahtevane izjave prič izrečene na javni obravnavi. Prosilec pojasnjuje, da je bil na obravnavi prisoten kot predstavnik javnosti, zaradi slabega ozvočenja razpravne dvorane, pa pričanje v večjem delu ni bilo slišano. Po mnenju prosilca je za javnost sojenja bistveno, da se ima zainteresirana javnost možnost seznaniti s celovito informacijo. Prosilec še navaja, da zahteva dostop do dokumenta v obliki tonskega posnetka in/ali magnetograma.Pritožbo je organ odstopil v reševanje IP z dopisom št. Su 1-9/2015-73-4 z dne 4. 1. 2015, v katerem je med drugim pojasnil, da je zadeva št. IV 53384/2014 še v teku. V tem postopku so po navedbah organa še razpisani naroki za glavne obravnave, zato izvajanje dokazov še poteka. Na poziv je organ IP posredoval fotokopije magnetogramov in tonske posnetke z glavnih obravnav za dni 2. 9., 11. 11., 18. 11., 25. 11., 2. 12., in 9. 12. 2015. Pritožba ni utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Ker je organ zahtevo prosilca zavrnil v celoti in se prosilec pritožuje zoper odločitev organa v celoti, je predmet presoje izpodbijana odločba v celoti.Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na določbo 6. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo določa podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka.V zvezi s tem je najprej treba pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDT-1) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:1. da je postopek še v teku,2. da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je IP v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.Organ je v dopisu z dne 19. 1. 2016 pojasnil, da kazenski postopek IV K 53384/2014 še poteka in dokazni postopek še ni zaključen, posledično predmetna zadeva še ni pravnomočno zaključena. V postopku po navedbah organ še niso bila izvedena vsa procesna dejanja, v nadaljevanju pa bodo morebiti zaslišane tudi dodatne priče oziroma izvedeni drugi dokazi. IP na podlagi navedenega zaključuje, da je konkreten postopek še v teku, zato je prvi pogoj za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.Glede izpolnjevanja drugega pogoja za obstoj predmetne izjeme, IP najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Organ se v odločbi splošno sklicuje na izjemo varstva kazenskega postopka, pri tem pa ne pojasni, razkritje katerih informacij konkretno bi škodovalo izvedbi postopka. IP torej ocenjuje, da organ škodnega testa ni konkretno izvedel, zato je IP, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda za izvedbo postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.Prosilec je zahteval tonske posnetke in magnetograme pričanj, na glavnih obravnavah zaslišanih prič v kazenski zadevi št. IV 53384/2014. Organ je po pozivu IP posredoval zahtevane dokumente z dopisom št. 1-9/2015 z dne 19. 1. 2016. Od organa je IP prejel prepise zvočnih posnetkov glavnih obravnav narokov z dni 11. 11. 2015, 18. 11. 2015, 25. 11. 2015, 2. 12. 2015 in 9. 12. 2015. Na navedenih narokih je bil zaslišan osumljenec in več prič. Organ je posredoval tudi zvočne posnetke navedenih narokov glavnih obravnav. Upoštevaje dejstvo, da pisna sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana in da se torej sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed številnih dokazov posebej (pri čemer so pričevanja prič in zaslišanje osumljenca samo del dokaznega gradiva) in tudi do vseh skupaj, je IP ocenil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da bi le-ta pretehtala nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Iz drugega odstavka 355. člena ZKP namreč izhaja, da mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje sprejeti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Upoštevaje sedmi odstavek 364. člena ZKP sodišče (šele) v pisni sodbi določno in popolnoma navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja. Upoštevaje dejstvo, da pisna sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana, niti obdolženemu niti tožilstvu še ni bila vročena podrobna pisna obrazložitev, kako je sodišče ovrednotilo posamezna pričevanja in zakaj je štelo, da je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Pravica sodišča, da presoja, ali je podano kakšno dejstvo, ali ne, namreč ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Z razkritjem informacij iz zahtevane dokumentacije – zaslišanj prič bi tako lahko nastala škoda za izvedbo konkretnega sodnega postopka, saj bi se lahko ustvarilo napačen vtis, zakaj je odločitev sodišča takšna, kot je oz. kako je sodišče presojalo posamezne dokaze. Ob tem velja opozoriti, da bo pisna sodba v konkretnem primeru temeljila na številnih dokazih (in ne samo na pričevanjih zaslišanih prič!), sodišče pa se bo v njej moralo opredeliti do vsakega dokaza posebej in do vseh skupaj ter obrazložiti, katera dejstva šteje za dokazana in zakaj so oz. niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja pri obdolžencu kaznivega dejanja. IP ob tem tudi pojasnjuje, da je pred pravnomočnostjo postopka praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri zahtevani dokumenti (tudi zaslišanja prič) so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za nadaljnji postopek, presojajo v samem postopku, pri čemer pa se postopek z izdajo pisne sodbe na prvi stopnji nujno ne zaključi. V primeru (uspešno) vložene pritožbe lahko namreč višje sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek, ki se nato (ponovno na prvi stopnji) začne znova, skupaj z dokaznim postopkom. To pomeni, da se ponovno izvedejo vsi dokazi (isti ali drugi), tudi zaslišanje posameznih prič. Da je pred pravnomočnostjo kazenske zadeve podana izjema po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je IP odločil že v več primerih, npr. v odločbi št. 090-129/2015 z dne 28.05.2015 in v odločbi št. 090-252/2012/6 z dne 17.12.2012, takšna pa je tudi praksa Upravnega sodišča RS, npr. v sodbi št. IU 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010, kjer je sodišče oceno, da ni podana škoda za izvedbo konkretnega kazenskega postopka, vezalo na dejstvo, da je postopek pravnomočno zaključen.V zvezi z navedbami prosilca, da mu je dostop do zahtevanih dokumentov treba omogočiti, ker so bile glavne obravnave javne, velja omeniti, da Ustava RS sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. člen Ustava RS), vendar pa je, po oceni IP, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja, zlasti pa je pomembno, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javnost izreka sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da je javnost lahko prisotna, ko so opravljene glavne obravnave, nima pa avtomatično neomejenega dostopa do vseh dokumentov v kazenski zadevi. Povedano drugače, javnost glavne obravnave ne pomeni, da je s tem celoten sodni spis avtomatično prosto dostopna informacija javnega značaja, skupaj z vsemi dokumenti, ki se nahajajo v spisu. Ob tem IP še dodaja, da v konkretnem postopku niso relevantne navedbe prosilca, da zaradi slabega ozvočenja priče na naroku niso bile slišne ter da je posledično v interesu javnosti, da se seznani z navedenimi dokumenti. Javnost sojenja med drugim omogoča sodelujočim na glavni obravnavi (če razprava ni zaprta za javnost), da v danih pogojih prisostvujejo izvajanju dokazov in drugih dejanj postopka, ne pa tudi, da zaradi domnevno slabe tehnične podpore zahtevajo več pravic, kot jim gredo po zakonu. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč ugotavlja, ali določena informacija kot taka predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, pri čemer slednje ni pogojeno niti z lastnostmi prosilca niti z drugimi okoliščinami (npr. tehnično opremljenostjo razpravne dvorane). Ista informacija torej ne more spreminjati statusa prosto dostopne informacije javnega značaja glede na posebne okoliščine primera, zato javnega interesa po mnenju IP za razkritje ni mogoče utemeljevati z razlogi slišnosti razprave. Na podlagi vsega navedenega IP ocenjuje, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Zahtevo prosilca je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.Kljub temu, da je IP ugotovil, da obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve prosilca za dostop do zahtevane dokumentacije že na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v konkretnem primeru ugotovil tudi obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. S pregledom prepisov zvočnih posnetkov glavnih obravnav in poslušanjem zvočnega zapisa je IP namreč ugotovil, da zaslišanje obdolženca in posameznih prič vsebujejo številne osebne podatke o obdolžencu in pričah (npr. ime in priimek, ime in priimek staršev, zakonski status, razmerje do obdolženca, podatki o otrocih - družinske razmere, itd.). Priče v izpovedbah opisujejo konkretne dogodke, ki se nanašajo na obdolženca in žrtev predmetnega kaznivega dejanja, na podlagi teh informacij pa so te osebe določene oz. določljive, saj jih je mogoče povsem enostavno identificirati. Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1, gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. IP je z vpogledom v zahtevane dokumente obenem ugotovil, da so osebni podatki v pričevanjih prič in izpovedi obdolženca, navedeni v takšnem obsegu in strukturi, da jih, upoštevaje 7. čl. ZDIJZ, ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi bila ogrožena njihova zaupnost. V skladu z navedenim je pritožbo prosilca tudi iz tega razloga treba v celoti zavrniti.Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz izreka te odločbe.V postopku izdaje te odločbe in sklepa posebni stroški niso nastali.Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE