Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o. - DARS d.d.

Datum: 07.03.2016
Številka: 090-312/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Notranje delovanje organa, Ostali sodni postopki
POVZETEK:Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilke za dostop do kopij vseh pravnih in strokovnih mnenj, ki jih je organ kot naročnik pridobil v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter vseh morebitnih pravnih in strokovnih mnenj, katerih naročnik je inženir in s katerimi razpolaga organ, in sicer iz razloga, ker z njimi ne razpolaga. Prosilka je zoper zavrnilni del odločbe vložila pritožbo. V zvezi z zahtevo za dostop do morebitnih pravnih in strokovnih mnenj, katerih naročnik je inženir in s katerimi razpolaga organ kot naročnik, je IP ugotovil, da niso kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, zato je v tem delu pritožba prosilke neutemeljena. Glede pravnega mnenja, ki ga je organ kot naročnik pridobil v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, pa je IP ugotovil obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in na tej podlagi zavrnil prosilki dostop do zahtevanega pravnega mnenja.ODLOČBA:Številka: 090-312/2015/19Datum: 8. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Odvetniške družbe Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, št. 010-2/15-mkk-56 z dne 19. 11. 2015 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilke z dne 8. 12. 2015 zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. št. 010-2/15-mkk-56 z dne 19. 11. 2015 se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilka je kot informacije javnega značaja zahtevala dokumente, ki se nanašajo na izvedbeno fazo javnega naročila »Gradnja protihrupnih ograj na AC - A1 na odseku 0055/0655 Brezovica – Vrhnika«, in sicer:- vse dokumente, ki jih je inženir, DRI d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana, poslal naročniku;- kopije vseh zapisnikov, uradnih zaznamkov in drugih dokumentov, ki jih ima naročnik v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila;- kopije vseh pravnih in strokovnih mnenj, ki jih je naročnik pridobil v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila;- kopijo vseh morebitnih pravnih in strokovnih mnenj, katerih naročnik je inženir (DRI d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana) in s katerimi razpolaga naročnik Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljevanju: DARS d.d.);- kopije vseh pisnih dopisov ali stališč fizičnih oseb, ki so pri inženirju (DRI d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana) delovali ali v funkciji pooblaščenca ali zastopnika inženirja kot pravne osebe in s katerimi razpolaga DARS d.d.;- kopijo Potrdila o prevzemu, ki ga je naročniku poslal izvajalec Rafael d.o.o., iz katerega bo razviden datum prejema prošnje za izdajo navedenega potrdila, oziroma drugo dokazilo, iz katerega bo razviden datum prejema prošnje za izdajo navedenega potrdila.Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za dostop do kopij vseh pravnih in strokovnih mnenj, ki jih je naročnik pridobil v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, ter vseh morebitnih pravnih in strokovnih mnenj, katerih naročnik je inženir (DRI d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana) in s katerimi razpolaga naročnik DARS d.d., v preostalem delu pa je organ zahtevi ugodil. V utemeljitev svoje odločitve glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja je organ navedel, kot sledi.- V zvezi z zahtevo prosilke za dostop do kopij vseh morebitnih pravnih in strokovnih mnenj, katerih naročnik je inženir (DRI d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana) in s katerimi razpolaga naročnik DARS d.d., je organ ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je zahtevo v tem delu zavrnil.- Zahtevo za dostop do kopij vseh pravnih in strokovnih mnenj, ki jih je naročnik pridobil v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, pa je organ zavrnil zaradi uveljavljanja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedbah organa sta izpolnjena kumulativno oba pogoja, ki morata biti, in sicer da je sodni postopek v teku in da bi razkritje zahtevanega podatka škodovala izvedbi tega postopka. Organ navaja, da je sodni postopek v teku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VL 126587/2015 in razkritje zahtevanega pravnega mnenja bi škodovalo izvedbi pravdnega postopka, saj je postopek še na samem začetku, s čimer je izpolnjen prvi pogoj za obstoj navedene izjeme. Glede izpolnjevanja drugega pogoja je organ opravil škodni test. Iz določb Zakona o pravdnem postopku izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana in iz katerih razlogov ter dokaze, ki jih je upoštevalo. Zahtevani dokument vsebuje dejanska in pravna naziranja organa in njegovo razkritje bi vsekakor vplivalo na sodni postopek, saj je postopek v začetni fazi, izveden ni bil ne narok za glavno obravnavo in ne dokazni postopek. Prosilka je zoper odločitev organa vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Odločbo izpodbija v celoti oziroma v zavrnilnem delu in predlaga IP, da pritožbi ugodi in odloči o zahtevi za dostop informacij javnega značaja, kot to izhaja iz zahteve prosilke, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, ter v obrazložitev navaja, kot sledi.- Organ je izvajal postopek oddaje javnega naročila »Gradnja protihrupnih ograj na AC-A1 na odseku 0055/0655 Brezovica – Vrhnika«, na podlagi katerega je bila 20. 12. 2013 sklenjena Pogodba št. 679/2013 (v nadaljevanju: Pogodba). Sestavni del Pogodbe so bili tudi Splošni pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo ter za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec, izdaja 1999 (rumena FIDIC knjiga) ter posebni pogoji rumeni FIDIC knjige. S Pogodbo je bil za inženirja imenovan DRI upravljanje investicij, d.o.o. (v nadaljevanju: inženir). Na podlagi določil Splošnih pogojev pogodbe je bil inženir dolžan naročniku zagotoviti pravna in strokovna mnenja, ki jih je naročil inženir in jih izročil naročniku tekom izvajanja predmetnega javnega naročila, iz posebnih pogojev Pogodbe (podčlen 3.1.) pa izhaja, katera posebna dovoljenja naročnika mora dobiti inženir, preden da izvajalcu kakršnakoli navodila. - Glede uveljavljanja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilka navaja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, saj iz prakse IP izhaja, da ta izjema varuje predvsem javni interes za izvedbo sodnega postopka in ne interesa posameznih strank sodnega postopka. Ob upoštevanju jezikovne razlage 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa gre po mnenju prosilke ugotoviti, da se izjema nanaša le na tiste podatke, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, zahtevana pravna in strokovna mnenja pa niso bila pridobljena oziroma sestavljena zaradi pravdnega postopka, ampak zaradi izvedbe javnega naročila »Gradnja protihrupnih ograj na AC - A1 na odseku 0055/0655 Brezovica – Vrhnika«, torej so bila pridobljena že pred pričetkom sodnega postopka in ne za potrebe sodnega postopka, četudi bi bili dokumenti lahko uporabljeni kot dokaz v sodnem postopku. Po mnenju prosilke je potrebno v nadaljevanju upoštevati tudi to, da zahtevana pravna in strokovna mnenja niti niso del sodnega postopka, saj jih organ še ni predlagal kot dokaz v sodnem postopku, niti se ne ve, ali jih bo predlagal kot dokaz v postopku.- Če bi se IP postavil na stališče, da so izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ informacije, za katere obstaja možnost, da bodo enkrat v prihodnosti postale del sodnega postopka, prosilec opozarja, da morata biti za uveljavitev te izjeme kumulativno izkazana dva pogoja, in sicer da je sodni postopek že in še v teku in da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi, vendar organ obstoja obeh pogojev ni izkazal.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 010-2/15-mkk-57 z dne 23. 12. 2015 poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil Pogodbo št. 679/2013, Splošne pogoje pogodbe - izjava z dne 25. 7. 2012, Pogoje pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev (strani 30 – 32) ter II. del – Posebni pogoji, maj 2012, stran s členom 3. Na poziv IP je organ posredoval še Pogodbo za Svetovalne in inženirske storitve za izvedbo projekta »Izgradnja protihrupnih ograj na petih avtocestnih odsekih v Republiki Sloveniji« (v nadaljevanju: Pogodba), sklenjeno med organom kot naročnikom in izvajalcem DRI upravljanje investicij, d.o.o., mnenje odvetniške družbe AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Ljubljana, z dne 7. 10. 2015, Pogodbo o sodelovanju z navedeno odvetniško družbo ter II. del – Posebni pogoji, maj 2012, v celoti.Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ zahtevo prosilke zavrnil, ne pa tudi v delu, v katerem je prosilki ugodil. IP ob tem navaja, da organ ni dolžan odločiti z odločbo, če zahtevi prosilca ugodi, ampak o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ).2. Informacija javnega značajaInformacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da informacija izvira iz delovnega področja organa. Izkazan mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da organ razpolaga v materializirani obliki z delom zahtevanih podatkov, in sicer s pravnim mnenjem družbe AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Ljubljana, z dne 7. 10. 2015. Vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti podani kumulativno, so v delu zahteve, ki se nanaša na kopije vseh pravnih in strokovnih mnenj, ki jih je naročnik pridobil v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, izpolnjeni. Glede kopije vseh morebitnih pravnih in strokovnih mnenj, katerih naročnik je inženir (DRI d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana) in s katerimi naj bi po navedbah prosilke razpolagal naročnik DARS d.d., pa je IP ugotovil, da organ s takimi pravnimi in strokovnimi mnenji ne razpolaga, zato v tem delu zahteve niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja.V zvezi s tem je organ ob predložitvi zahtevane dokumentacije dodatno pojasnil IP, kot sledi. Določilo Splošnih pogojev pogodbe FIDIC (rumena knjiga) podčlen 3. 1 Obveznosti in pooblastila inženirja, opredeljuje obveznosti in pooblastila, ki so dana inženirju. V podčlenu 3. 1 Posebnih pogojev pogodbe je določeno, da bo inženir pridobil posebno dovoljenje naročnika, preden bo dovoli oddajo kateregakoli dela del po členu 4.4., odobril dodatne stroške, določil podaljšanje roka po členu 8.4, odobril spremembo po členu 13 ali določil cene po 14. 1. Inženir lahko v okviru svojih pooblastil kadarkoli daje navodila izvajalcu in zahteva spremembe, sprejema odločitve. V razmerju do naročnika so obveznosti inženirja opredeljene s pogodbo, s katero je inženir upravljanje investicij prevzel v izvajanje Svetovalne in inženirske storitve za izvedbo projekta izgradnja protihrupnih ograj na petih avtocestnih odsekih v Republiki Sloveniji. Razpisana dela obsegajo vse strokovno svetovalne in inženirske storitve, ki so potrebne za celovito izvedbo projekta Izgradnje protihrupnih ograj na petih AC odsekih v Republiki Sloveniji. Predvidene aktivnosti in naloge inženirja so po sklopih obsegale: Pridobitev soglasij in dovoljenj; Sodelovanje pri izvedbi naročil po Zakonu o javnem naročanju; Organizacija, vodenje in izvedba strokovnega nadzora nad deli (po veljavni zakonodaji, skladno z določili FIDIC pogojev gradbenih pogodb); Izdelava dokumentacije, kot npr. zaključnih poročil in dopolnitev investicijske dokumentacije, priprava vseh dokumentov potrebnih za koriščenje sredstev kohezijskega sklada v fazi priprave javnega naročila za izvedbo del, fazo izgradnje protihrupnih ograj in naknadnih postopkih zahtevanih s strani kohezijskega sklada ter sodelovanje pri le-teh, priprava vsebin in gradiv za publikacije, letake, plakate, prospekte, razlagalne table ipd. za potrebe medijskega obveščanja javnosti in marketinga. Inženir poleg nalog, ki jih je bil dolžan izvajati po pogodbi z naročnikom, posebnih pravnih in drugih strokovnih mnenj zanj ni izdeloval. Organu kot naročniku tudi ni znano, da bi inženir naročal posebna pravna in strokovna mnenja za potrebe izvajanja pogodbe.IP je vpogledal v predmetno pogodbo, ki jo je sklenil organ z družbo DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ulica talcev 24, Maribor, sedaj s sedežem Kotnikova 40, Ljubljana (v nadaljevanju: inženir). Iz 2. člena Pogodbe izhaja, da le-ta zajema med drugim projekt »Postavitev protihrupnih ukrepov na AC A1 0052/0652 Brezovica – Vrhnika (sklop II., IV., III. in V), torej projekt, ki je predmet zahteve. Nadalje iz navedenega člena Pogodbe izhaja, da zajema naslednje sklope nalog, in sicer Pridobitev soglasij in dovoljenj (upravnih soglasij in dovoljenj ter soglasij in dovoljenj za zapore prometa), Sodelovanje pri izvedbi naročil po Zakonu o javnem naročanju, Organizacija, vodenje in izvedba strokovnega nadzora nad deli (po veljavni zakonodaji in skladno z določili FIDIC pogojev gradbenih pogodb) ter Izdelava dokumentacije. Gre za sklope nalog, ki jih navaja v dodatnem pojasnilu tudi organ. Iz teh sklopov nalog ne izhaja, da bi moral inženir za naročnika apriori izdelovati oziroma pridobiti posebna pravna in strokovna mnenja. Prav tako takšna obveznost inženirja ne izhaja iz določb Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev (v nadaljevanju: Pogoji) ter II. del – Posebni pogoji, maj 2012. V skladu s podčlenom 3.1 Pogojev izvaja inženir naloge, ki jih določa Pogodba, in lahko uveljavlja pooblastila, kot je določeno in se razume iz Pogodbe. Torej tudi iz teh določb ni mogoče sklepati, da je inženir obvezan za naročnika izdelovati oziroma pridobiti posebna pravna in strokovna mnenja. IP se tako v tem delu ne strinja s pritožbenimi navedbami prosilke.IP je torej sledil navedbam organa, da ne razpolaga s strokovnimi in pravnimi mnenji, ki naj bi mu jih v zvezi s predmetnim projektom predložil inženir. Organ je namreč IP posredoval vse zahtevane dokumente, podal, poleg navedb v izpodbijani odločbi, še dodatna pojasnila, prav tako je tudi prosilki posredoval večino zahtevane dokumentacije, razen zahtevanih pravnih in strokovnih mnenj, s katerimi ne razpolaga, ter pravnega mnenja v zvezi s katerim se organ sklicuje na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Poudariti je treba tudi, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje strokovna in pravna mnenja, s katerimi v materializirani obliki ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi dokument, ki je predmet zahteve. Glede na to, da v zvezi z zahtevo za dostop do morebitnih pravnih in strokovnih mnenj, katerih naročnik je inženir in s katerimi razpolaga naročnik DARS d.d., niso kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki, je IP ugotovil, da je v tem delu pritožba prosilke neutemeljena. 3. Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ Na podlagi ZDIJZ ima dostop do informacije javnega značaja vsakdo, s tem da predmetni zakon določa izjeme, zaradi obstoja katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. ZDIJZ določa izjeme v 5.a in 6. členu. Organ je zahtevo za posredovanje kopij vseh pravnih in strokovnih mnenj, ki jih je naročnik pridobil v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, zavrnil na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmet presoje je tako pravno mnenje, ki ga je organ pridobil pri odvetniški družbi AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: odvetniška družba), z dne 7. 10. 2015. Gre za mnenje glede upravičenosti izvajalca J.V. Rafael d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec) do dodatnega plačila v zvezi z izgradnjo PHO Brezovica – Vrhnika, 1. in 2. sklop.IP je odvetniško družbo, ki je pripravila pravno mnenje z dne 7. 10. 2015 glede upravičenosti izvajalca do dodatnega plačila v zvezi z izgradnjo PHO Brezovica – Vrhnika, 1. in 2. sklop, pozval, da predloži morebitno izjavo v zvezi s predmetno zahtevo.Odvetniška družba je v dopisu z dne 23. 2. 2016 navedla, da je bilo predmetno pravno mnenje izdelano na zahtevo organa, ki je potreboval ustrezno pravno analizo za pravilen odziv v konkretni zadevi in za zavarovanje lastne koristi v največji možni meri. Uporabljeno je bilo za odločitev organa, da izvajalcu ne prizna zahtevkov za dodatna dela in je bilo osnova za pripravo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je za izvajalca vložila prosilka. Odvetniška družba ocenjuje, da je za predmetno pravno mnenje podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da gre za dokument, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in da bi nastala škoda, saj je v sodnem postopku, ki teče na podlagi razveljavljenega sklepa o izvršbi, izvajalec tožeča stranka, torej nasprotna stranka, zato bi seznanitev izvajalca oziroma njegove pooblaščenke škodovalo oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa, saj mnenje obravnava širši pravni aspekt spora in argumente. Po mnenju odvetniške družbe je podana izjema tudi po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj pravno mnenje vsebuje podatke, ki pomenijo za organ konkurenčno prednost oziroma prednost v sodnem postopku oziroma bi lahko vplivali na njegov pravdni oziroma konkurenčni položaj in s tem ogrozili njegovo javnopravno poslanstvo. Poleg tega predstavlja predmetno pravno mnenje v skladu s Sklepom o poslovni skrivnosti tudi poslovno skrivnost odvetniške družbe, saj je v njem izraženo osebno mnenje iz FIDIC pogodb, ki ni običajno dostopno in predstavlja njihovo konkurenčno prednost pred drugimi odvetniškimi pisarnami. Po mnenju odvetniške družbe obstojita izjemi iz 2. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato prosilki ne more biti omogočena seznanitev z zahtevano informacijo.Organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Za uveljavitev te izjeme morata biti tako kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

da je sodni postopek še v teku,
da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

Ob tem IP navaja, da je zaradi načela prostega dostopa potrebno dostop razlagati široko, a contrario, pa je izjeme potrebno tolmačiti ozko, kar pomeni, da se lahko v konkretnem primeru izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega postopka, in ne tudi na tiste podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, niso pa del konkretnega sodnega postopka. . Drugačna razlaga navedene izjeme je povsem nesprejemljiva, saj bi sicer lahko vsi dokumenti potencialno sodili pod to izjemo in bi načelo prostega dostopa izgubilo svoj smisel.Odvetniška družba je pripravila zahtevano pravno mnenje na podlagi Pogodbe o sodelovanju, ki jo je sklenila z organom. Iz zahtevanega mnenja izhaja, da gre za pravno mnenje odvetniške družbe, ali je izvajalec upravičen do dodatnega plačila v zvezi z izgradnjo PHO Brezovica – Vrhnika, 1. in 2. sklop, po spremenjeni projektni rešitvi zaradi izsledkov dodatnih geološko – geomehanskih raziskav in izračunov. Kot navaja tudi odvetniška družba, ki je predmetno pravno mnenje pripravila, je bilo zahtevano pravno mnenje uporabljeno za odločitev organa, da izvajalcu ne prizna zahtevkov za dodatna dela in je bilo osnova za pripravo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je za izvajalca vložila prosilka. Predmetno pravno mnenje torej ni bilo pripravljeno zaradi predmetnega pravdnega postopka, niti ni bilo v postopku predloženo kot dokaz. Povedano drugače, v konkretnem primeru zahtevani dokument ni bil pridobljen ali sestavljen zaradi oz. v zvezi s pravdnim postopkom, ki je še v teku. Pravilno je tako stališče prosilke, da bi takšna razlaga predmetne izjeme lahko vodila do tega, da bi bile javnosti nedostopne vse informacije, za katere obstaja (tudi le potencialna!) možnost, da bodo enkrat v prihodnosti postale del (tudi potencialnega!) sodnega postopka. V konkretnem primeru organu tako ni uspelo izkazati dovolj tesne povezave med zahtevanim dokumentom in sodnim postopkom, ki je v teku. Poleg tega IP pojasnjuje, da držijo navedbe prosilke, da je citirana izjema namenjena varstvu postopka in njegovi zakoniti izvedbi, o škodi, ki bi lahko nastala postopku, pa je upravičen presojati le organ, ki postopek vodi. IP je z dopisom št. 090-312/2015/5 z dne 22. 1. 2016 pozval Okrožno sodišče v Celju, ki predmetni pravdni postopek vodi, k izjasnitvi, ali bi z razkritjem dokumenta lahko nastale škodne posledice za vodenje postopka in kakšne bi te bile. Dne 29. 1. 2016 je sodišče odgovorilo, da zahtevano pravno mnenje do sedaj s strani tožene stranke (organa) ni bilo predloženo v postopek, posebne škode, ki bi nastala z njegovim razkritjem, pa sodišče ni navedlo. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da ni izpolnjen že prvi pogoj, ki mora biti podan pri obstoju izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, posledično pa citirana izjema ni podana.4. Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ V zvezi z navedbami odvetniške družbe, da je podana izjema notranjega delovanja organa, IP navaja, da je organ kot zavezanec po ZDIJZ tisti, ki lahko učinkovito in prepričljivo pojasni, zakaj meni, da je zahtevani podatek iz dokumenta sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa. Organ sam se na to izjemo ni skliceval in je tudi ni utemeljil. Ne glede na to pa IP navaja, da se pri tej izjemi varuje »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oziroma presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.Organ torej prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kumulativno morata biti izpolnjena dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test).V zvezi s prvim pogojem za obstoj izjeme notranjega delovanja IP navaja, da je predmetno pravno mnenje nastalo za interne potrebe organa, torej ni bilo namenjeno osebam izven organa, nanaša pa se na vprašanje upravičenosti izvajalca do dodatnega plačila. Gre za dokument, ki je bil sestavljen v okviru zaupnega razmerja med organom in odvetniško družbo, s katero ima organ sklenjeno pogodbo o svetovanju. Po vsebini dokument obravnava možno strategijo ravnanja organa v odnosu do izvajalca, ki od njega zahteva dodatno plačilo. Dokument je torej del interne politike organa, saj iz njega izhaja predviden postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika glede postopanja v tovrstnih primerih (zahtevkov izvajalcev za dodatna plačila). Nedvomno gre torej za dokument, ki je nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa. Po mnenju IP je tako prvi pogoj izjeme notranjega delovanja izpolnjen.IP je v nadaljevanju presojal še, ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Namen te izjeme je varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj organa, zato je poudarek na drugem elementu. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je vpogledal v dokument, ki je predmet presoje, in ugotovil, da gre dejansko za takšne vrste informacij, katerih razkritje bi lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kot je bilo že pojasnjeno, gre za dokument, ki predstavlja določeno strategijo organa, konkretno glede upravičenosti do dodatnega plačila izvajalcu v zvezi z izgradnjo protihrupnih ograj na relaciji Brezovica – Vrhnika, in je bil tudi pripravljen v ta namen, torej za odločitev organa, kakšno naj bo njegovo nadaljnje postopanje. Kaže torej nadaljnje postopanje in strategijo organa v konkretnem primeru. Na podlagi tega dokumenta je organ vložil ugovor zoper sklep v izvršbi, ki je bil tako v delu razveljavljen in se v zvezi s tem nadaljuje pravdni postopek. Sporno razmerje med izvajalcem in organom tako še ni urejeno, zato bi lahko razkritje predmetnega pravnega mnenja, povzročilo motnje v delovanju organa, in sicer, da organ v spornem razmerju do izvajalca načrtovane strategije ne bi več mogel uspešno uporabiti. Po oceni IP je tako v konkretnem primeru izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj citirane izjeme. Ob tem IP še dodaja, da je svojo presojo vezal tudi na časovni vidik – s potekom časa bi presoja konkretnega dokumenta z vidika obstoja navedene izjeme lahko pripeljala tudi do drugačnega rezultata (ko bo npr. sporno razmerje med organom in izvajalcem urejeno oz. ko se bodo pravni postopki v zvezi s tem zaključili).Glede na to, da je IP ugotovil že obstoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevanega pravnega mnenja odvetniške družbe, zavrne, se mu do drugih izjem po ZDIJZ ni bilo treba posebej opredeljevati.5. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek glede vseh morebitnih pravnih in strokovnih mnenj, katerih naročnik je inženir DRI d.o.o., Ljubljana, in s katerimi naj bi razpolagal organ kot naročnik, pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede pravnega mnenja odvetniške družbe AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Ljubljana, pa je IP ugotovil, da je izrek sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je pritožbo v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o. - DARS d.d.

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE