Brankovič Jure, Novinar RTV Slovenija - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
+ -Številka: 090-309/2015
Kategorije: Mediji, Tajni podatki
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatke o že sklenjenih poslih za nakup ograj oz. tehničnih ovir, ki jih je država že kupila za varovanje meje. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na tajne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je večina zahtevanih dokumentov označenih s stopno tajnosti oz. večina dokumentov izpolnjuje pogoje za tajne podatke po ZTP, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, ugodil pa v preostalem delu, torej v delu, ki se nanaša na račune, pri čemer je organu naložil, da mora pred posredovanjem teh dokumentov prekriti osebne podatke.
ODLOČBA:Številka: 090-309/2015/17Datum: 10. 3. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 36/08-ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12, v nadaljevanju ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Jureta Brankoviča, novinarja oddaje Tarča, RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 12. 2015 zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 2. 12. 2015, v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjoO D L O Č B O: 1. Pritožbi prosilca z dne 2. 12. 2015 zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo z dne 2. 12. 2015 se delno ugodi in se izpodbijani odgovor delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 5 delovnih dni od vročitve te določbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: - Zahtevek za izplačilo št. 37, Zavoda RS za blagovne rezerve, številka 1803/2015, datum izdaje 24. 11. 2015, skupaj s prilogo št. 2/1 – skupni seznam priloženih računov in kopijami vseh računov, ki nimajo oznake tajnosti (9 računov), pri čemer je organ na posredovanih računih dolžan prekriti osebne podatke osebe, ki je račune izdala in ni zakoniti zastopnik družbe (pod »izdelal« oz. »sestavil« levo spodaj na računih),- Zahtevek za izplačilo št. 38, Zavoda RS za blagovne rezerve, številka 1828/2015, datum izdaje 30. 11. 2015, skupaj s prilogo št. 2/1 – skupni seznam priloženih računov in kopijami vseh računov, ki nimajo oznake tajnosti (7 računov), pri čemer je organ na posredovanih računih dolžan prekriti osebne podatke osebe, ki je račune izdala in ni zakoniti zastopnik družbe (pod »izdelal« oz. »sestavil« levo spodaj na računih).2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je na organ dne 29. 11. 2015 po elektronski pošti naslovil vprašanje po Zmed, pri čemer je zahteval podatke o že sklenjenih poslih za nakup ograj oziroma tehničnih ovir, ki jih je država že kupila za varovanje meje. Skliceval se je na drugi odstavek 17. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Zanimajo ga podatki o dobavitelju, proizvajalcu, ceni in dolžini kupljene opreme. Prav tako je prosilec želel podatke (sklepi, datumi) in zapisnike sej medresorske komisije, ki je tovrstni nakup uvrstila med zaupna naročila.Organ je prosilcu pisno odgovoril dne 2. 12. 2015. Pojasnil je, da so bili v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (ZTP) podatki, povezani z nakupom žičnatih ograj oziroma tehničnih ovir, določeni za tajne (na način in pod pogoji, določenimi v ZTP). Ker so bili podatki določeni kot tajni, skladno s 3. točko prvega odstavka 17. člena ZJN-2, nabave niso bile opravljene po postopkih javnega naročanja. Glede na navedeno organ pojasnjuje, da zahtevanih informacij ne more javno razkriti.Zoper tak odgovor je IP dne 2. 12. 2015 prejel ugovor prosilca, ki ga je IP obravnaval kot pritožbo zoper zavrnilni odgovor. Prosilec navaja, da gre v tem primeru za porabo proračunskih sredstev, ki jih kot izjemo pri razkrivanju tajnih podatkov navaja 6. člen ZDIJZ in ker je posel končan in kot tak po določilih drugega odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti ni več v celoti zaupen, je prosilec prepričan, da organ z zavrnitvijo posredovanja podatkov krši Zmed, zato IP tudi predlaga, da v skladu s svojimi pooblastili sproži prekrškovni postopek zoper odgovorne.IP je pritožbo prosilca dne 7. 12. 2015 posredoval organu, v skladu z 240. členom ZUP, ki določa, da se pritožba zoper odločitev prvostopenjskega organa vloži pri tem organu.Pritožbo prosilca je organ dne 23. 12. 2015, z dopisom št. 091-1/2015-705 z dne 21. 12. 2015, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Ob tem je organ spisu zadeve priložil tudi sklepa organa št. 304-2/2015-203 z dne 3. 11. 2015 in št. 304-2/2015-220 z dne 11. 11. 2015, s katerima so podatki, ki jih zahteva prosilec, po ZTP določeni za tajne.Kot izhaja iz spisa zadeve, je organ dne 11. 1. 2016, prosilcu po elektronski pošti posredoval dokumente v zvezi z njegovih drugim vprašanjem, in sicer glede sklepov, datumov in zapisnikov sej medresorske komisije, ki je tovrstni nakup uvrstila med zaupna naročila. Pojasnil mu je, da gre za petletne programe oblikovanja državnih rezerv, ki so, skupaj s spremembami, označeni s stopnjo tajnosti INTERNO. Organ je prosilcu posredoval tudi tri sklepe, s katerimi so predmetnim programom blagovnih rezerv, skupaj s spremembami, določene oznake stopnje tajnosti INTERNO.Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je IP v prostorih organa dne 30. 12. 2015 in dne 18. 2. 2016 opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je na ogledu dne 30. 12. 2015 IP pojasnil, da s podatki o že sklenjenih poslih za nakup ograje oziroma tehničnih ovir, ki jih je država že kupila za varovanje meje – dobavitelj, proizvajalec, cena in dolžina kupljene opreme, sam ne razpolaga. Nabave so se namreč izvajale preko Zavoda RS za blagovne rezerve. Organ razpolaga le s sklepom, ki ga je sprejela Vlada RS dne 5. 11. 2015, št. 30400-4/2015/6, z oznako INTERNO in sklepom št. 30400-4/2015/10 z dne 13. 11. 2015, z oznako INTERNO. Gre za sklepa o spremembi in dopolnitvi petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018. Ob tem je organ pojasnil, da je Zavod za blagovne rezerve samostojen gospodarski javni zavod, ki ni organ v sestavi organa. IP je na ogledu vpogledal v oba sklepa, konkretno gre za spremembo petletnega plana državnih blagovnih rezerv, in ugotovil, da sta sklepa vidno označena z oznako INTERNO. Poleg tega pa iz predmetnih sklepov konkretne informacije, ki zanimajo prosilca (podatki o dobavitelju, proizvajalcu, ceni in dolžini kupljene opreme) niti ne izhajajo. Je pa organ pojasnil, da je, preko Urada za komuniciranje Vlade RS, v sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi in organi (MNZ, Zavod za blagovne rezerve) javnosti kasneje, po vložitvi pritožbe s strani prosilca, posredoval zbirne podatke o že postavljeni ograji (dolžina že postavljene ograje, povprečna cena ograje in postavitve, povprečna cena žice, število dobaviteljev za že postavljeno ograjo – cca. 20 dobaviteljev). Ob tem se je organ na ogledu dodatno zavezal, da bo preveril, ali je na dan vložitve zahteve prosilca, 2. 12. 2015, morebiti razpolagal tudi z računi, ki bi mu bili posredovani s strani Zavoda za blagovne rezerve glede nakupa ograje in dodatno, da bo preveril, če z računi razpolaga, kateri podatki iz teh računov izhajajo.V skladu z dogovorom z IP, mu je organ dne 30. 12. 1015 posredoval še dodatna pojasnila v zvezi s tem, da so splošne informacije o postavitvi ograje že bile predstavljene javnosti. Informacije so bile za UKOM pripravljene 15. decembra, s strani ministra za gospodarstvo pa razkrite dne 18. decembra, kot je razvidno iz prispevka na STA: https://www.sta.si/2212265/pocivalsek-za-meter-zice-10-8-evra.Dodatno je organ IP, v skladu z dogovorom z ogleda in camera, dne 11. 1. 2016 posredoval še dodatna dejstva v zvezi z vprašanjem, ali organ razpolaga z računi, iz katerih izhajajo podatki o nakupu ograje oziroma drugih tehničnih ovir za varovanje meje. Navedel je, da Zavod RS za blagovne rezerve, v skladu s 7. členom Pogodbe št. 192410-15-SG o financiranju, vzdrževanju, oblikovanju, obnavljanju in dopolnjevanju državnih blagovnih rezerv v letu 2015 in dodatkom št. 1 k tej pogodbi, organu posreduje zahtevke za izplačilo iz proračuna, katerih priloga je tudi seznam računov, ki so podlaga za izplačilo zahtevka. K zahtevkom in seznamu računov so priložene tudi fotokopije vseh v seznamu navedenih računov. Zahtevek št. 37 z dne 24. 11. 2015 z valuto 30.12. 2015, ki se nanaša na izplačilo proračunskih sredstev na podlagi sklepov Vlade RS, št. 30400-4/2015/6 z dne 5. 11. 2015 in 30400-4/2015/10 z dne 13. 11. 2015, je bil s strani organa prejet 25. 11. 2015, zahtevek št. 38 z dne 30. 11. 2015, z valuto 30. 12. 2015 pa 1. 12. 2015. K obema zahtevkoma je bil v skladu s 7. členom predmetne pogodbe priložen tudi seznam računov, ki so podlaga za izplačilo zahtevka in fotokopije vseh v seznamu navedenih računov, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO. Podatki na računih zajemajo vse obvezne podatke na računu skladno z zakonodajo, kot so opis blaga, količina, cena, vrednost, DDV.IP je organ 11. 1. 2016 dodatno pozval za pojasnilo, kdo in na podlagi česa je predmetne dokumente (zahtevek št. 37 in št. 37 ter priložene račune) označil s stopnjo tajnosti in jim določil pisno oceno škodljivih posledic.Organ je dne 11. 1. 2016 odgovoril, da je dokumente oz. priložene račune s stopnjo tajnosti označil Zavod RS za blagovne rezerve ter jim tudi določil pisno oceno škodljivih posledic.Glede na nova dejstva v postopku se je IP odločil za izvedbo dodatnega ogleda in camera. Tega je pri organu izvedel dne 18. 2. 2015. Na ogledu je IP ugotovil, da je organ do trenutka odločanja o zahtevi prosilca, dne 2. 12. 2015, prejel dva zahtevka za izplačilo s strani Zavoda RS za blagovne rezerve, ki se nanašata na nakup ograj oziroma tehničnih ovir, ki jih je država že kupila za varovanje meje, in sicer zahtevek št. 37 z dne 24. 11.2015 in zahtevek št. 38 z dne 30. 11. 2015. Z vpogledom v oba zahtevka je IP ugotovil, da noben zahtevek ni označen z vidno s stopnjo tajnosti INTERNO. Prav tako nima oznake tajnosti skupen seznam računov, ki je priloga k zahtevku. Je pa IP z vpogledom v račune, ki so priloženi obema zahtevkoma, ugotovil, da so nekateri računi označeni z oznako tajnosti INTERNO. Ob tem je organ pojasnil, da je te oznake določil direktor Zavoda RS za blagovne rezerve kot predstojnik organa, za te dokumente pa ima organ tudi pisne ocene škodljivih posledic, ki jih organ predloži IP in jih je ta vzel v spis. Gre za sedem pisnih ocen škodljivih posledic, in sicer:- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 26. 10. 2015 za pogodbo št. INT. 13-1/2015 z dne 26. 10. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 26. 10. 2015 za pogodbo št. INT. 13-2/2015 z dne 26. 10. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 30. 10. 2015 za pogodbo št. INT. 13-3/2015 z dne 30. 10. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 2. 11. 2015 za pogodbo št. INT. 13-4/2015 z dne 2. 11. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 17. 11. 2015 za pogodbo št. INT. 13-5/2015 z dne 17. 11. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 19. 11. 2015 za pogodbo št. INT. 13-6/2015 z dne 19. 11. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 24. 11. 2015 za pogodbo št. INT. 13-7/2015 z dne 24. 11. 2015,S stopnjo tajnosti so namreč primarno označene pogodbe, ki jih ima Zavod RS za blagovne rezerve sklenjene z dobavitelji. Skupaj gre za 7 pogodb in vsaka od njih ima samostojno pisno oceno škodljivih posledic. Organ je ob tem še pojasnil, da tisti računi, ki so bili izdani na podlagi teh pogodb, nosijo oznako stopnje tajnosti, ostali računi pa ne. Pri slednjih gre za nabavo t.i. drobnega materiala, za nabavo katerih ni posebej sklenjenih pogodb, ti računi torej posledično nimajo oznake tajnosti. Organ je IP, na njegov poziv z dne 24. 2. 2016, še istega dne v obliki fotokopij posredoval oba zahtevka, št. 37 in št. 28, skupaj s seznamom računom in računi, ki nimajo oznake stopnje tajnosti. Ker je del zahtevane dokumentacije (račune) s stopnjami tajnosti označil Zavod RS za blagovne rezerve (dalje zavod) je IP dne 8. 3. 2016 opravil ogled in camera še pri zavodu. Primarni namen ogleda je bil vpogledati v dokumente – pogodbe, na podlagi katerih so izdani računi, ki so del zahteve prosilca in posledično del presoje v tem pritožbenem postopku. Gre za pogodbe št. INT 13-1/2015 do INT. 13-7/2015, skupaj sedem pogodb z dobavitelji. Na ogledu je direktor zavoda pojasnil, da je zavod pogodbe sklenil neposredno, brez postopka po ZJZ-2, v skladu s 3. tč. prvega odstavka 17. člena ZJN-2. O tem je zavod sprejel sklep št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015, ki ima oznako INTERNO. Iz tega sklepa izhaja, da je minister za gospodarstvo ustno pooblastil zavod za nabavo potrebnega materiala za varnostne zaščitne ograje, v sklepu pa je tudi določeno, da morajo vsa naročila potekati pod stopnjo tajnosti. V sklepu je omenjeno tudi, da bo organ uradni sklep Vlade RS za nabavo materiala dobil v najkrajšem možnem času. IP je na ogledu vpogledal v vseh sedem predmetnih pogodb, prva je z dne 26. 10. 2015. Ugotovil je, da se vse pogodbe po vsebini nanašajo na nakup tehničnih ovir za varovanje meje in pripadajočega materiala. Vse pogodbe imajo na vseh straneh tudi vidno oznako stopnje tajnosti INTERNO. IP je ob tem ugotovi tudi, da se pisne ocene škodljivih posledic, ki jih je že pridobil od MGRT, nanašajo na navedene pogodbe.Pritožba je delno utemeljena. IP primarno ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij za medije po 45. členu ZMed. Po določbi 45. člena ZMed morajo organi medijem poslati odgovor na vprašanje najpozneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki (šesti odstavek 45. člena), pri čemer lahko zavrnejo ali delno zavrnejo odgovor na vprašanje, le če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (peti odstavek 45. člena ZMed). Prosilec je od organa dne 29. 11. 2015 zahteval odgovor na vprašanje glede že sklenjenih poslov za nakup ograje oziroma tehničnih ovir, ki jih je država že kupila za varovanje meje. Zanimali so ga podatki o dobavitelju, proizvajalcu, ceni in dolžini kupljene opreme. Prav tako je prosilec od organa zahteval podatke (sklepi, datumi) in zapisnike sej medresorske komisije, ki je tovrstni nakup uvrstila med zaupna naročila. Organ je zahtevo prosilca z dne 29. 11. 2015 zavrnil z odgovorom z dne 2. 1.2 105, ki se, v skladu z osmim odstavkom 45. člena Zmed, šteje za zavrnilno odločbo. Ker je organ prosilcu, po izdaji zavrnilnega odgovora, dne 11. 1. 2016 posredoval podatke, ki se nanašajo na drugi del njegove zahteve (glede sklepov in datumov komisije, ki je tovrstni nakup uvrstila med zaupna naročila), prosilec pa se v tem delu ni izrecno pritožil, IP šteje, da je predmet obravnave v tem postopku le prvi del zahteve prosilca z dne 29. 11. 2015, ki se nanaša na podatke o dobavitelju, proizvajalcu, ceni in dolžini kupljene opreme. V tem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil, skliceval pa se je na izjemo varstva tajnih podatkov po 1. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Organ je IP v postopku najprej predložil plan petletnega Programa Zavoda za blagovne rezerve, ki ima oznako INTERNO in spremembo petletnega Programa Zavoda za blagovne rezerve, ki prav tako nosi oznako INTERNO. Prvi petletni plan je z oznako INTERNO označil minister, s sklepom št. 304-3/2010-55 z dne 23. 4. 2010, katerega podpisnik je dr. Matej Lahovnik, drugega pa minister Zdravko Počivalšek (sklep št. 304-2/2015-203 z dne 3. 11. 3015). Vendar pa je IP z vpogledom v oba dokumenta (v originalni sklep in v sklep o spremembi in dopolnitvi petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018), ugotovil, da iz njiju informacije, ki zanimajo prosilca, ne izhajajo. Navedena sklepa torej nista predmet presoje v tem pritožbenem postopku.Je pa IP ugotovil, da informacije o dobaviteljih, proizvajalcih, ceni in dolžini kupljene opreme, ki so predmet tega pritožbenega postopka, izhajajo iz drugih dokumentov, s katerimi razpolaga organ. Gre za dokumentacijo, ki jo je organ prejel od Zavoda RS za blagovne rezerve (dalje zavod), na podlagi Pogodbe št. 192410-15-SG o financiranju, vzdrževanju, oblikovanju, obnavljanju in dopolnjevanju državnih blagovnih rezerv v letu 2015 in dodatkom št. 1 k tej pogodbi, v skladu s katero zavod organu posreduje zahtevke za izplačilo iz proračuna. Priloga teh zahtevkov je tudi skupen seznam računov, ki so podlaga za izplačilo zahtevka ter fotokopije vseh posameznih računov. IP je nadalje ugotovil, da je organ od zavoda do izdaje izpodbijanega zavrnilnega odgovora z dne 2. 12. 2015 prejel dva tovrstna zahtevka – zahtevek št. 37 z dne 24. 11. 2015, z valuto 30.12. 2015 in zahtevek št. 38 z dne 30. 11. 2015, z valuto 30. 12. 2015. V tem pritožbenem postopku je bilo tako nadalje treba ugotoviti, ali gre pri teh dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena in 5.a členu ZDIJZ, zaradi katerih lahko organ dostop zavrne. Organ se je pri zavrnitvi namreč skliceval na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je Zakon o tajnih podatkih - ZTP[1]. IP ob tem pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).Kot je IP ugotovil na ogledu in camera in tudi z vpogledom v dokumente, ki so mu bili posredovani s strani organa, zahtevek št. 37 z dne 24. 11. 2015, z valuto 30. 12. 2015 in zahtevek št. 38 z dne 30. 11. 2015, z valuto 30. 12. 2015, nimata oznake stopnje tajnosti, prav tako pa nimajo oznake stopnje tajnosti skupna seznama priloženih računov k obema zahtevkoma in nekateri računi, ki so v kopiji priloženi zahtevkoma. Na izjemo tajnih podatkov se glede teh dokumentov na ogledu ni skliceval niti organ, prav tako organ za te dokumente ni predložil pisnih ocen škodljivih posledic. IP posledično ugotavlja, da gre za dokumente, ki so načeloma prosto dostopne informacije javnega značaja. Ker pa je IP ob tem ugotovil, da se na nekaterih računih pojavljajo osebni podatki posameznikov, ki niso zaposleni v javnem sektorju in niso zakoniti zastopniki družb – gre za imena in priimke oseb, ki račune izdale, je po uradni dolžnosti odredil, da je te podatke na posredovanih računih treba prekriti. Ker za javno objavo teh osebnih podatkov ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1, gre namreč za varovane osebne podatke in s tem za izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Nadalje je IP glede tistih računov, ki so priloga k obema zahtevkoma in so označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO« presojal, ali je podana izjema varstva tajnih podatkov. Računom je bila stopnja tajnosti določena s stani direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve, ki je kot predstojnik organa, v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZTP pooblaščena oseba za določanje tajnih podatkov. Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti, da je stopnjo tajnosti dokumentom določila za to pooblaščena oseba. Računom je bila stopnja tajnosti določena na podlagi ocen možnih škodljivih posledic, ki jih je organ predložil IP, in sicer:- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 26. 10. 2015 za pogodbo št. INT. 13-1/2015 z dne 26. 10. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 26. 10. 2015 za pogodbo št. INT. 13-2/2015 z dne 26. 10. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 30. 10. 2015 za pogodbo št. INT. 13-3/2015 z dne 30. 10. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 2. 11. 2015 za pogodbo št. INT. 13-4/2015 z dne 2. 11. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 17. 11. 2015 za pogodbo št. INT. 13-5/2015 z dne 17. 11. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 19. 11. 2015 za pogodbo št. INT. 13-6/2015 z dne 19. 11. 2015,- Pisna ocena škodljivih posledic z dne 24. 11. 2015 za pogodbo št. INT. 13-7/2015 z dne 24. 11. 2015.Gre za pisne ocene, s katerimi je bila stopnja tajnosti določena sedmim pogodbam z dobavitelji, iz predmetnih ocen pa izrecno izhaja, da se enaka stopnja tajnosti določi tudi za račune, izdane na podlagi teh pogodb, ker so sestavni deli pogodb. Iz predmetnih pisnih ocen škodljivih posledic izhaja, da bi z razkritjem pogodb odkrili podatke o dejanskih dobaviteljih varnostne zaščitne ograje ter časovni dinamiki nabav, zaradi česar bi lahko bila ogrožena izvedba javnega naročila in s tem delovanje in izvajanje nalog Zavoda RS za blagovne rezerve, ogrožena pa bi lahko bila tudi varnost osebja dobavitelja in njegovih pogodbenih sodelavcev. Povezovanje podatkov o količini oziroma ceni na enoto nabavljene varnostne žične ograje s podobnimi podatki v istovrstnih pogodbah bi imelo za posledico razkritje podatka o skupni nabavljeni količini in ceni. Vse navedeno bi lahko ogrozilo uresničitev ciljev Vlade RS za učinkovito regulacijo migrantskih tokov na državni meji, ki je nujna za varovanje bistvenih interesov Republike Slovenije, njenega prebivalstva ter njegovega premoženja. Organ še ocenjuje, da bi razkritje predmeta ter količine in cene predmeta nabave v pogodbah lahko povzročilo tudi zunanjepolitične zaplete. Kot je ugotovil IP z vpogledom v predmetne pogodbe z dobavitelji pri zavodu, so bile vse navedene pisne ocene škodljivih posledic določene pred oz. ob podpisu pogodb, pogodbe pa se po vsebini nanašajo na nakup tehničnih ovir za varovanje državne meje. Kot je IP ugotovil z vpogledom v zahtevane dokumente na ogledu in camera, so ti tudi vidno označen z oznako tajnosti INTERNO, ki je navedena na vsaki strani posameznega dokumenta. Izhajajoč iz vsega navedenega IP zaključuje, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega, poleg tega pa je izpolnjen tudi materialni kriterij. Vsebina zahtevanih dokumentov se namreč nanaša na varovanje državne meje, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP, kot pravilno navaja organ v izpodbijani odločbi.Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so računi, ki so priloga k zahtevkoma 37 in 38 in ki jim je bila stopnja tajnosti določena na podlagi sedmih pogodb, št. INT 13-1/2015 do INT 13-7/2015, označeni kot tajni na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij. V skladu s tem gre za izjemo po 1. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere se dostop do teh dokumentov zavrne. IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da je dostop do zahtevanih podatkov treba avtomatično dovoliti, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Iz dikcije prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do zahtevanih informacij dovoli (med drugim), če gre za podatke o porabi javnih sredstev, namreč izhaja, da se navedena izjema od izjem pri izjemi varstva tajnih podatkov po 1. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne uporablja (določba pravi: »razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka..«). V tem delu je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca posledično zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ker pa je IP ugotovil, da je organ glede drugih dokumentov, s katerimi razpolaga in ne nosijo oznake tajnosti, zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, je pritožbi prosilca delno ugodil in, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, zavrnilni odgovor organa z dne 2. 12. 2015 delno odpravil ter sam odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: Zahtevek za izplačilo št. 37, Zavoda RS za blagovne rezerve, številka 1803/2015, datum izdaje 24. 11. 2015, skupaj s prilogo št. 2/1 – skupni seznam priloženih računov in kopijami vseh računov, ki nimajo oznake tajnosti (9 računov), pri čemer je organ na posredovanih računih dolžan prekriti osebne podatke osebe, ki je račune izdala in ni zakoniti zastopnik družbe (pod »izdelal« oz. »sestavil« levo spodaj na računih) ter Zahtevek za izplačilo št. 38, Zavoda RS za blagovne rezerve, številka 1828/2015, datum izdaje 30. 11. 2015, skupaj s prilogo št. 2/1 – skupni seznam priloženih računov in kopijami vseh računov, ki nimajo oznake tajnosti (7 računov), pri čemer je organ na posredovanih računih dolžan prekriti osebne podatke osebe, ki je račune izdala in ni zakoniti zastopnik družbe (pod »izdelal« oz. »sestavil« levo spodaj na računih).Organ je to odločbo dolžan izvršiti v roku petih (5) delovnih dni od vročitve odločbe, kot to določa deseti odstavek 45. člena ZMed. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11, dalje ZTP.