Mekina Borut za Mladino časopisno pdjetje d.d. - Slovenski državni holding d.d.
+ -Številka: 090-306/2015
Kategorije: Mediji, Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:Organ je delno zavrnil zahtevo prosilca, s katero je ta zahteval vso dokumentacijo, ki se nanaša na izbrane kandidate v upravo organa (imenovano 26. 10. 2015), in sicer je zahteval prijavo s prilogami in rezultate testiranja ter zaključno poročilo, ki ga je pripravila kadrovska agencija za kandidate. Organ je prosilcu posredoval prijave (vključno s prilogami) izbranih kandidatov (delno prekrite zaradi varstva osebnih podatkov), medtem ko je posredovanje rezultatov testiranj izbranih kandidatov in zaključnega poročila, ki ga je o njih pripravila kadrovska agencija, kar ni povezano z izpolnjevanjem razpisnih pogojev in opravljanjem funkcije člana uprave, zavrnil iz razloga izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbo, ki se nanaša samo na rezultate testiranj in poročila kadrovske agencije, zavrnil, ker je ugotovil, da osebni podatki v predmetnih poročilih niso povezani z izpolnjevanjem razpisnih pogojev oziroma opravljanjem funkcije v upravi organa, ampak da predstavljajo varovane osebne podatke, glede katerih ni podana nobena izjema od te izjeme oziroma v konkretnem primeru ne obstajajo okoliščine, ki bi upravičevale poseg v zasebnost izbranih kandidatov (opravljanje javne funkcije ne pomeni, da posameznik, ki jo opravlja, nima pravice do zasebnosti). Glede na konkretno pravno in dejansko situacijo po mnenju IP javni interes za razkritje predmetnih poročil namreč ni podan oziroma ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ; ni razvidno, kakšen prispevek k javni razpravi bi predstavljalo razkritje predmetnih rezultatov testiranj in poročil, oziroma katera bi bila javna korist do obveščenosti o vsebini predmetnih poročil, ki bi upravičila poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov oziroma širše zasebnosti, in v čem bi koristi razkritja presegle težo posega v slednjo pravico. Po prepričanju IP je tako odločitev organa, da prosilcu ne posreduje predmetnih rezultatov testiranj in poročil, pravilna (delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ pa ni mogoče izvesti), zato je pritožbo (na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP) zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-306/2015/6Datum: 4. 4. 2016 Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Boruta Mekine, novinarja Mladine, d. d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 12. 2015, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, p. p. 139, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2015017396 z dne 2. 12. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 4. 12. 2015 zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Ljubljana, št. 2015017396 z dne 2. 12. 2015, se zavrne. 2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je v skladu z ZDIJZ pri organu vložil zahtevo z dne 5. 11. 2015 za vso dokumentacijo, ki se nanaša na izbrane kandidate v upravo organa (tj. v upravo organa, imenovano 26. 10. 2015, op. IP; v nadaljevanju izbrani kandidati), in sicer prijavo s prilogami in rezultate testiranja ter zaključno poročilo, ki ga je pripravila kadrovska agencija za kandidate. Navaja, da mu je organ na novinarsko vprašanje vpogled v to dokumentacijo zavrnil z argumentom, da ta vsebuje osebne podatke in »poročilo o osebnem in osebnostnem profilu«, vendar se s tem ne strinja. Po njegovem mnenju omenjena poročila ne morejo razkrivati »osebnostnih profilov« izbranih kandidatov, ampak predstavljajo mnenje agencije, kakšen je po njihovi oceni osebnostni profil, in ker so bili kandidati na tej podlagi tudi izbrani, te informacije nedvomno so informacije javnega značaja, tako kot so v podobnih primerih javne informacije tudi osebnostne ocene kandidatov drugih komisij (npr. uradniškega sveta), ki so bile vedno javno dostopne. Prosi, da se mu dokumentacija pošlje po elektronski pošti ali fizično na njegov službeni naslov. Z izpodbijano odločbo, št. 2015017396 z dne 2. 12. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ odločil, da se zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na izročitev tistih prilog k prijavi izbranih kandidatov na mednarodni razpis za člana uprave organa, ki niso povezane z izpolnjevanjem razpisnih pogojev in/ali sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ter na izročitev rezultatov testiranj izbranih kandidatov in zaključnega poročila, ki ga je o njih pripravila kadrovska agencija, zavrne. V obrazložitvi navaja, da del zahtevane dokumentacije ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, ker je v zvezi z njim podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter citira 1. in 2. točko 6. člena Zakona o varstvu podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP–1-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1). Ugotavlja, da vsi zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke izbranih kandidatov, pri čemer tisti, ki so povezani z opravljanjem funkcije oziroma sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto člana uprave, ne uživajo pravnega varstva, zato jih je dopustno razkriti (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) – to so podatki o imenih in priimkih izbranih kandidatov ter o njihovem izpolnjevanju razpisnih pogojev za to delovno mesto. Navaja, da tisti osebni podatki izbranih kandidatov, ki pa niso povezani z izpolnjevanjem razpisnih pogojev in opravljanjem funkcije člana uprave, so varovani in jih zato ni dopustno razkrivati – to so datum rojstva, naslov stalnega bivališča, EMŠO, davčna številka, naslov zasebne elektronske pošte, telefonska številka, podatki o zavarovanju, rezultati psiholoških testov, osebnostnega profila oziroma psihološke ocene, hobiji, osebne želje in ambicije ipd. Pojasnjuje, da ker se v prijavah (in prilogah k njim) izbranih kandidatov nevarovani in varovani podatki prepletajo, je uporabil institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu poslal prijave in priloge s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, pri tem pa zavrnil prosilčevo zahtevo k izročitvi tistih prilog, ki niso povezane z izpolnjevanjem razpisnih pogojev in/ali sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z vsakim izbranim kandidatom našteva, do katerih prilog k prijavi je zavrnil dostop. Glede zahtevanih rezultatov testiranj in zaključnega poročila, ki ga je za izbrane kandidate pripravila kadrovska agencija, pa navaja, da tovrstne podatke IP po dosedanji praksi (odločba št. 090-27/2015 z dne 29. 1. 2015) šteje za osebne podatke javnega uslužbenca, ki niso povezani z njegovim delovnim razmerjem, zato predstavljajo varovane osebne podatke in je treba dostop do njih zavrniti. Zaključuje, da je sledeč praksi in stališčem IP prosilčevo zahtevo tako zavrnil tudi v delu, ki se nanaša na izročitev rezultatov testiranj ter zaključna poročila, ker je za ta del zahtevane informacije podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ brez možnosti delnega dostopa. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri uvodoma povzema, da je organ delno ugodil njegovi zahtevi, deloma pa ne (zaradi varovanja osebnih podatkov), pri čemer se z izpodbijano odločbo delno strinja (da podatki, kot so hobiji ali morda izpolnjeni psihološki testi niso informacije javnega značaja), ne strinja pa se, da mu organ iz teh razlogov ni izročil rezultatov psiholoških testov (torej ocen testov, ne testov) oziroma zaključnega poročila, ki ga je pripravila kadrovska komisija. Navaja, da so te ocene pomembne z vidika, ker so »igrale« pomembno vlogo pri izbiri kandidatov za zasedbo javnih funkcij in so verjetno tudi ključne za presojo, na kak način so bili kandidati izbrani, in ker psihološka ocena ali zaključno poročilo kadrovske agencije ne more biti osebni podatek v smislu ZDIJZ, ampak zgolj domneva oziroma fikcija, ocena o sposobnostih, »osebnostnih« značilnostih nekoga. Nadaljuje, da če se postavi enačaj med takšnimi ocenami in osebnimi podatki, to pomeni pristanek na popolno objektivnost teh ocen – če agencija ugotovi, da je nekdo len, to še ne pomeni, da je len, ampak to pomeni, da neka agencija ocenjuje, da je len, kar pa v primeru nadaljevanja te prakse (organ omenja prej navedeno odločbo IP) pomeni, da javnost (zaradi inflacije takšnih kvazi psiholoških testiranj) ne bo več imela dostopa do velikega dela informacij, povezanih s kadrovanji. Ocenjuje, da bo to korak nazaj – omejevanje dostopa do javnosti z izgovorom, da gre za varovanje osebnih podatkov – v primerjavi z dosedanjo prakso. Opozarja, da so novinarji doslej imeli dostop do takšnih poročil (npr. uradniškega sveta), ki bi jih po prej opisani, napačni logiki, tudi lahko označili za visoko »varovane-psihološke-osebne podatke«, dostop do plačljivih kadrovskih agencij in njihovih mnenj pa se sedaj zavrača. Sprašuje, kakšna je razlika med oceno kadrovske komisije v obravnavani zadevi in npr. poročilom posebne natečajne komisije, ki išče nove načelnike upravnih enot, ter pri tem navaja nekatere konkretne primere oziroma tudi izjave posameznih kandidatov. Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba upravičene osebe dovoljena in pravočasna, ter jo skupaj s prosilčevo zahtevo in izpodbijano odločbo odstopil IP. Na podlagi poziva IP z dne 11. 1. 2016 je organ 15. 1. 2016 poslal dokumente, ki se nanašajo na rezultate testiranj oziroma njihove povzetke/zaključke, tj. poročila za vsakega izbranega kandidata posebej (v predloženih dokumentih posebno zbirno zaključno poročilo za vse kandidate skupaj ne obstaja), ki jih je pripravila kadrovska agencija (v nadaljevanju poročilo/poročila kadrovske agencije o vsakem izbranem kandidatu, tudi predmetna poročila).Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj 63. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZSDH–1) izrecno določa, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da se glede postopka tega posredovanja in dolžnosti zavezanca uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (tj. ZDIJZ). Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Informacije namreč izvirajo iz delovnega področja organa, saj se nanašajo na dokumente v zvezi z imenovanjem uprave (prvi odstavek 268. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD-1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15) v zvezi z drugim odstavkom 42. člena ZSDH–1, tudi šesta alineja 17. člena Statuta Slovenskega državnega holdinga, d. d., z dne 8. 6. 2015), nahajajo se v obliki pisnih dokumentov in organ z njimi tudi razpolaga, saj za njih uveljavlja izjemo osebnih podatkov in jih je IP tudi posredoval.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma pritožbe izhaja, da je prosilec prejel dokumentacijo v zvezi s prijavami (vključno s prilogami) izbranih kandidatov (sicer delno prekrito zaradi varstva osebnih podatkov). Sporno pa ostaja le še posredovanje poročil kadrovske agencije o vsakem izbranem kandidatu. IP uvodoma še ugotavlja, da delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoče izvesti, saj varovanih osebnih podatkov v njih ni mogoče prekriti oziroma izločiti na način, da to ne bi ogrozilo njihove zaupnosti, oziroma gre v predmetnih poročilih za koncentriran in medsebojno prepletene informacije, tako da delni dostop pri tem ne bi bil smiseln oziroma bi bil brez vrednosti[1].Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. ZVOP–1. Gre za t. i. varovane osebne podatke. Namen ZVOP–1 pa je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen).ZVOP–1 v 1. točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je po 2. točki tega člena posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa). Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP–1, temveč so te zaščite v primeru obdelave osebnih podatkov[2] deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov[3] ali so namenjeni vključitvi vanjo[4]. Dokumenti z osebnimi podatki posameznikov bi pomenili zbirko osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP–1, če bi bili obdelani na takšen način, da bi brez večjih težav določali oziroma omogočali določljivost posameznika in bi bili osebni podatki v njih »dostopni na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov«. Na podlagi navedenega in na podlagi spisne dokumentacije izhaja, da se vsako predmetno poročilo nanaša na posameznega izbranega kandidata in tako nesporno omogoča identifikacijo posameznika kot fizične osebe (in kot je razumeti iz zahteve in pritožbe, so za zahtevane informacije bistvene prav ugotovitve kadrovske agencija za vsakega posameznega kandidata) oziroma gre za osebne podatke v smislu ZVOP–1, pri čemer so očitno ti tudi del ustrezne zbirke osebnih podatkov pri organu, glede na to, da se na osebne podatke po ZVOP–1 sklicuje organ sam. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po ZVOP–1, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP–1. Na podlagi 8. člena ZVOP–1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek). ZVOP–1 v 9. členu ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor se po 22. točki 6. člena ZVOP–1 lahko uvrsti tudi organ), ki so strožje kot v zasebnem sektorju, saj velja po prvem odstavku 9. člena ZVOP–1 splošno pravilo, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (katerikoli) zakon (torej lahko tudi ZDIJZ). Če take podlage ni, bi razkritje podatkov praviloma pomenilo kršitev ZVOP–1, kar pa bi pomenilo, da organ prosilcu upravičeno zavrne dostop do zahtevane informacije po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja v določenih primerih oziroma ob izpolnjevanju določenih pogojev dopušča tudi razkritje varovanega osebnega podatka. Tako se na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ne glede na določbe prejšnjega odstavka (torej ne glede na obstoj katerekoli izjeme iz prvega odstavka, tudi izjeme varovanih osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (razen če gre za določene tajne ali davčne podatke oziroma podatke poročevalskih enot za potrebe državne statistike, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre). Prav tako pa se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na obstoj izjeme) lahko dostop do zahtevane informacije dovoli po tretjem odstavku tega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance, ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, ali pa če gre za določene okoljske podatke, pri čemer pa v obravnavani zadevi ne gre za naštete primere). Organ ima status javnopravnega subjekta[5], ki je ustanovljen oziroma izvaja določene pomembne naloge v javnem interesu, tako v zvezi s poravnavo določenih obveznosti (iz naslova denacionalizacije, razveljavitve kazni premoženja, žrtvam (po)vojnega nasilja, vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje), kot tudi v zvezi z upravljanjem državnih kapitalskih naložb, ki vse izvirajo iz javnopravnih predpisov[6] in torej pomenijo zasledovanje javnih interesov, ki so bili tudi podlaga za sprejem teh predpisov. Tako ni mogoče zanikati, da je funkcija v upravi organa pomembna javna funkcija, posameznik, ki to funkcijo opravlja (in ki jo je sam sprejel in se zavestno izpostavil javnosti), pa zato javna oseba, glede katere veljajo drugačna merila za posege v njeno zasebnost, še posebej v povezavi z opravljanjem te javne funkcije, ki je take narave, da je še posebej izpostavljena presoji javnosti. Pravna teorija in sodna praksa sta tudi enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti.Vendar opravljanje javne funkcije ne pomeni, da posameznik, ki opravlja javno funkcijo, nima pravice do zasebnosti[7], ki je ustavna pravica vsakega posameznika (35. člen Ustave Republike Slovenije), ki pa sicer kot vsaka druga pravica ni absolutna, ampak je lahko omejena z enakimi pravicami drugih oziroma s splošnim javnim interesom.Pri ugotavljanju javnega interesa oziroma tehtanju med dvema pravicama, pravico do varstva osebnih podatkov[8] (oziroma tudi širše zasebnosti) in pravico dostopa do informacij javnega značaja (oziroma tudi večplastne pravice do svobode izražanja, tudi npr. pravice javnosti do obveščenosti) je ključnega pomena uporaba ustavnega načela sorazmernosti (sicer tudi 3. člen ZVOP–1). IP je ugotovil, da glede na konkretno pravno in dejansko situacijo javni interes za razkritje predmetnih poročil ni podan oziroma ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Splošno znano je, da se je konec lanskega leta[9] v javnosti sicer razvila široka razprava ob menjavi uprave organa, ki pa je bila v zvezi s tem, na kakšni podlagi je prenehala funkcija prejšnji upravi organa (ali gre za odpoklic in iz kakšnih razlogov ali za iztek mandata stare uprave in njegova utemeljitev ter s tem povezana morebitna obveznost plačila odpravnine); zakaj oziroma na kakšni podlagi je bila imenovana celotna nova uprava (objavljen mednarodni razpis se je nanašal na člana uprave); ali je bila pri tem zagotovljena objektivnost in nepristranskost odločanja, zlasti zaradi javno izraženih ugibanj o političnih vplivih oziroma vplivih nosilcev družbene, ekonomske ali politične moči itd. Ni pa bilo zaznati, da bi bila pri tem v ospredju predmetna poročila oziroma da bi bila ključna pri izbiri kandidatov (kar tudi ni razvidno iz spisne dokumentacije) in da bi bili npr. podani sumi za kakršnekoli nepravilnosti v zvezi z njimi (pri izvedbi samega testiranja, pri pripravi predmetnih poročil, pri njihovi uporabi ipd.), tega pa ne zatrjuje niti prosilec. Tako ni razvidno, kakšen prispevek k javni razpravi bi predstavljalo razkritje predmetnih poročil, oziroma katera bi bila javna korist do obveščenosti o vsebini predmetnih poročil, ki bi upravičila poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov oziroma širše zasebnosti, in v čem bi koristi razkritja presegle težo posega v slednjo pravico.Pritrditi je treba navedbam organa, da predmetna poročila niso povezana z izpolnjevanjem razpisnih pogojev in opravljanjem funkcije v upravi organa. Po vpogledu v predmetna poročila IP ugotavlja, da vsebujejo osebne podatke izbranih kandidatov glede njihovih osebnostnih oziroma kompetenčnih lastnosti, ki nujno kažejo na značajske poteze, praktično inteligentnost, način čustvovanja itd., in tako opredeljujejo osebnostno strukturo vsakega posameznega izbranega kandidata (in to kot jo interpretira kadrovska agencija in je v odvisnosti od izbranih orodij oziroma metod proučevanja osebnosti). Gre torej za oceno in analizo osebnosti izbranih kandidatov, ki spada v zasebno sfero in se ne nanaša na izpolnjevanje razpisnih pogojev (navedenih v drugem odstavku 46. člena ZSDH–1), ni v povezavi z njihovo javno funkcijo v upravi organa, saj ne gre za prezentacijo nobenega dejanja, mišljenja, odločitve ipd. v svojstvu opravljanja te javne funkcije, niti ta ocena ne izraža pregleda učinkovitosti in kvalitete dela v nekem časovnem obdobju. Zato tudi ni zaznati, da bi šlo za zadevo javnega oziroma splošnega pomena, ki naj bo deležna odprte in javne razprave, in zato ni razvidno, da bi razkritje predmetnih poročil pomenilo prispevek k razpravi v javnem interesu, ampak bi v bistvu glede na njihovo naravo oziroma vsebino prešlo (le) na osebno raven in bi bilo usmerjeno bolj v interesantnost za javnost oziroma morebitno potešitev radovednosti, ki pa ne more predstavljati legitimnega javnega interesa za predmetno razkritje.IP se namreč ne strinja s pritožbenimi navedbami o tem, da bi bilo mogoče predmetna poročila razlagati v smeri, da gre zgolj za neko domnevo o sposobnostih izbranih kandidatov (torej brez posebne teže), ampak prav nasprotno meni, da bi lahko te ugotovitve, oziroma ocena osebnostnega profila (ene) kadrovske agencije vplivale tudi na možnost osebnega in poklicnega razvoja kandidata in doseganje položaja v delovnem (torej tudi v povezavi z eksistenčno varnostjo), pa tudi v širšem življenjskem okolju (v tem se navezuje tudi na pravico do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu Ustave Republike Slovenije).IP je tako ugotovil, da osebni podatki v predmetnih poročilih niso povezani z izpolnjevanjem razpisnih pogojev oziroma opravljanjem funkcije v upravi organa, ampak da predstavljajo varovane osebne podatke, glede katerih ni podana nobena izjema od te izjeme, in v konkretnem primeru ne obstajajo okoliščine, ki bi upravičevale poseg v zasebnost izbranih kandidatov, zato je treba dostop do njih zavrniti. Zato tudi ne drži prosilčevo mnenje, da to pomeni korak nazaj, oziroma omejevanje dostopa do javnosti z izgovorom, da gre za varovanje osebnih podatkov, ampak gre za varovanje posameznika pred pretiranim posegom v njegove osebnostne pravice oziroma zasebnost. Na podlagi vsega navedenega IP zato meni, da ne obstaja javni interes (v smeri kakšnega ustavno dopustnega cilja) za razkritje predmetnih poročil, ki bi bil v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ močnejši od varstva osebnostnih pravic izbranih kandidatov, ampak bi z njim prišlo do prekomernega posega v pravico do zasebnosti izbranih kandidatov. Prav tako vsebina predmetnih poročil ni v zadostni meri vezana na opravljanje javne funkcije v upravi organa, da bi se lahko ob upoštevanju prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ posredovala prosilcu. IP še dodaja, da mora na podlagi sedme alineje prvega odstavka 64. člena ZSDH–1 organ na svojih spletnih straneh javno in sproti objavljati informacije o sestavi organov upravljanja (vključno s prokuristi) in nadzora, kadrovske komisije, posvetovalnih organov in pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto (vključno z življenjepisi, izjavami o razkritju nasprotij interesov skladno z drugim odstavkom 59. člena tega zakona, pogodbeno dogovorjenimi prejemki oziroma bonitetami in informacijami v zvezi s postopkom kadrovanja navedenih oseb). Zakonodajalec je torej v zvezi z osebnimi podatki tistih, ki zasedajo pomembne funkcije pri organu, že sam začrtal določene meje posega v njihovo zasebnost in upošteval načelo sorazmernosti, ko je določil javnost življenjepisov, kar običajno pomeni navajanje (le) golih biografskih podatkov (npr. izobrazba, delovne izkušnje, znanje jezikov itd.), ki ne vključuje celostne analize osebnosti s pomočjo določenih psihometričnih testov in ocene njihovih rezultatov. Na drugačno presojo tudi ne morejo vplivati pavšalne pritožbene navedbe o primerjavi predmetnih poročil s poročili posebnih natečajnih komisij, saj ne gre za primerljivi situaciji. Uradniški svet v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – ZJU-UPB3, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU) imenuje za vsak javni natečaj za uradnike na položajih iz 60. člena tega zakona posebno natečajno komisijo, ki preverja usposobljenost kandidatov v skladu s posebej predpisanimi Standardi strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi[10], tako da gre zlasti za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in strokovnih znanj za opravljanje nalog natečajnega položaja, pri čemer je predpisan poseben postopek, posebna natečajna komisija izda poseben sklep, odločitev posebne natečajne komisije velja še eno leto po izdaji posebnega sklepa, zoper sklep posebne natečajne komisije je mogoč upravni spor itd. (64. in 65. člen ZJU). Tako ugotovitve posebne natečajne komisije, in to v obliki izdanega sklepa, pri katerem ne gre za golo analizo osebnostne strukture kandidatov na podlagi izvedenih psiholoških testiranj, ne gre primerjati s (komercialnimi) poročili zunanjih kadrovskih agencij, ki jih (po lastni izbiri) najamejo naročniki (delodajalci), te agencije pa na podlagi različnih metod in orodij pripravljajo zlasti ocene osebnostnih profilov kandidatov, ki naročniku služijo le kot delovni pripomoček pri ugotavljanju splošne primernosti oziroma umeščenosti v konkretno delovno okolje, kandidati pa praviloma nimajo možnosti, da bi se sploh izjavili o navedbah v teh poročilih oziroma jim posebej pravnoformalno ugovarjali.IP še pojasnjuje, da je iz prosilčeve zahteve razvidno, da jo je vložil po ZDIJZ, pri čemer dejstvo, da je prosilec tudi novinar, ne more vplivati na odločitev o prosti dostopnosti predmetnih poročil, ker pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, kdo je prosilec, saj iz 1. člena ZDIJZ izhaja, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja.Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je odločitev organa, da prosilcu ne posreduje predmetnih poročil, pravilna in je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
|
[1] Sicer bi se lahko v predmetnih poročilih razkrili vsebovani uvodni podatki o izobrazbi in delovnih izkušnjah vsakega izbranega kandidata, ki pa so (verjetno) sestavni del življenjepisov oziroma prijav, ki pa so bile prosilcu že posredovane, pa tudi zahteva se v ničemer ne nanaša na te podatke (le na testiranja), tako da bi bilo po oceni IP razkritje teh osnovnih generalij izbranih kandidatov brezpredmetno. [2] Po 3. točki 6. člena ZVOP–1 pomeni obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani, ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov, ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). [3] Na podlagi 5. točke 6. člena ZVOP–1 je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.[4] Če ne gre za zbirko osebnih podatkov in varstvo po ZVOP–1, se kršitev presoja z vidika širše pravice do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave Republike Slovenije idr.).[5] Javnopravno naravo organa je ugotovilo oziroma obrazložilo že Vrhovno sodišče Republike Slovenije (npr. sodba, št. I Up 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007).[6] Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – ORZDen27, 11/01 – odl. US, 54/04 – ZDoh-1 in 18/05 – odl. US) in drugi predpisi o denacionalizaciji premoženja, Zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99 in 41/11), Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 21/11 – ZSPOZ-UPB2 in 104/15), Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/07 – ZVVJTO-UPB4 in 41/11) in ZSDH–1.[7] Oziroma tudi drugih osebnostnih pravic.[8] Ki je prav tako ustavna pravica (38. člen Ustave Republike Slovenije).[9] Oziroma je v določeni meri še (znova) tudi sedaj živa tudi parlamentarna razprava (npr. 30. izredna seja Državnega zbora Republike Slovenije z dne 15. 3. 2016 oziroma predhodno 49. nujna seja Odbora za finance in monetarno politiko z dne 11. 3. 2016.[10] Objavljeni na spletni strani Ministrstva za javno upravo – O ministrstvu/Uradniški svet/posebni javni natečaji.