Prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo

Datum: 10.02.2016
Številka: 090-305/2015
Kategorije: Okoljski podatki, Osebni podatek, Avtorsko delo
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z utemeljitvijo, da je zahtevani dokument predmet upravnega postopka celovite presoje vplivov na okolje ter da je predmet posvetovanja in usklajevanja različnih akterjev, torej da sta podani izjemi po 7. in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, s katero je izpodbijal odločbo organa v celoti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, v nadaljevanju pa je ugotovil, da vsebuje zahtevani dokument okoljske podatke, zato je potrebno upoštevati določbe 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede dostopnosti teh podatkov javnosti. Slednje pomeni, da so ti podatki dostopni javnosti ne glede na morebiten obstoj izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. IP je prav tako ugotovil, da je organ na zahtevanem dokumentu pridobil vse materialne avtorske pravice, zato se v obravnavanem primeru ni mogoče več sklicevati na varstvo pravic avtorja, ugotovil pa je tudi, da zahtevani dokument vsebuje varovane osebne podatke, ki jih mora organ pred posredovanjem dokumenta prosilcu ustrezno anonimizirati.

ODLOČBA:Številka: 090-305/2015/7Datum: 11. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, št. 090-6/2015/2-00611141 z dne 4. 11. 2015 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 1. 12. 2015 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo št. 090-6/2015/2-00611141 z dne 4. 11. 2015 delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov naslov fotokopijo dokumenta »Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije – Strokovna podlaga za prenovo Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (obdobje 2010–2020)« na način, da prekrije:- na prvi strani dokumenta številki mobilnih telefonov izvajalca;- na začetku dokumenta imena, priimke in strokovne nazive fizičnih oseb, razen imena in priimka direktorja izvajalca ter imena in priimka odgovornega nosilca podizvajalca;- na koncu dokumenta na risbah ime in priimek izdelovalca risbe.

V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke v skladu s 1. točko izreka, se pritožba prosilca zavrne

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec je kot informacije javnega značaja zahteval gradivo »Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije - Strokovna podlaga za prenovo Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (obdobje 2010–2020)«, ki ga je naročilo Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, in je bilo izdelano avgusta 2015. Za gradivo prosi v elektronski obliki in fizično kopijo.Organ je o zahtevi prosilca odločil z izpodbijano odločbo, s katero je zavrnil dostop do zahtevanega gradiva. V utemeljitev svoje odločitve je organ navedel, kot sledi. Organ je najprej navedel določbe 1. in 4. člena ZDIJZ, v nadaljevanju pa se je skliceval na izjemi po 7. in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ tako navaja, da v predmetni zadevi zahteva prosilec dokument, ki je predmet upravnega postopka celovite presoje vplivov na okolje, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. V postopku se poleg tega dokumenta obravnavajo tudi drugi relevantni dokumenti in v njem sodelujejo tudi drugi organi, zato bi posredovanje tega dokumenta škodovalo izvedbi upravnega postopka, saj bi lahko privedlo do zastojev ali motenj v postopku. Dokument je prav tako še predmet usklajevanja in posvetovanja različnih akterjev (varstvenih resorjev), zato bi njegovo morebitno predčasno razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, saj dokument še ni dokončen.Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, s katero ponavlja svoj prvotni zahtevek za dostop do zahtevanega gradiva (v tiskani obliki ali podrejeno v e-obliki), pri čemer dopušča možnost, da si dokument ogleda pri organu in kopira določene dele, v kolikor bi bil preobširen. Ob tem zahteva prosilec tudi podatke, koliko je študija stala, kdo jo je naročil, kdo so avtorji, s katerim datumom je izšla ter s kakšnim namenom in ciljem je bila naročena. - Prosilec v pritožbi uveljavlja tretjo alinejo 6. člena, kjer je v drugem odstavku dovoljen dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke iz področja zakona o varstvu okolja oziroma za okoljske informacije po Aarhuški konvenciji. Po njegovem mnenju že sam naslov pove, da gre za izrazito okoljske zadeve. - V zvezi z navedbami organa, da je zahtevano gradivo predmet upravnega postopka, prosilec navaja, da organ ni navedel konkretnega postopka in ker je teh lahko veliko, tega ni mogoče preveriti. Smatra, da taka utemeljitev brez identifikacijskega postopka ni relevantna, zato jo s pritožbo zavrača, se z njo ne strinja oziroma smatra, da ZDIJZ take neidentificirane utemeljitve, sklicujoč se na izjeme, ne dovoljuje.- Prav tako se prosilec ne strinja in zavrača utemeljitev, da »dokument še ni dokončen«, saj naslov dokumenta jasno kaže na dokončnost s strani njegove izdelave. Organ ga ne more več spreminjati, je natisnjen in oddan naročniku, domnevno organu, ki tega ne zanika, z datumom izdelave. Naročnik lahko naroči spremembe, vendar bo to že drug dokument in ne zahtevani. Dokument je spoznan za strokovnega in ne političnega, torej ni možno napačno razumevanje njegove višine. Kar v njem piše je strokovno utemeljeno in najbrž tudi plačano iz javnih sredstev.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-6/2015/4-00611141 z dne 15. 12. 2015, poslal v odločanje IP. Organ pritožbi ni priložil zahtevanega gradiva.IP je z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja opravil pri organu 27. 1. 2016 na podlagi 11. člena ZInfP ogled in camera. IP namreč lahko opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Informacijskega pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije.Na ogledu je IP pridobil zahtevano dokumentacijo, in sicer »Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije – Strokovna podlaga za prenovo Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (obdobje 2010–2020)«, z datumom izdelave avgust 2015, ki ga je za naročnika – organ pripravil pooblaščeni izvajalec na podlagi pogodbe. Naknadno pa je IP pridobil še pravno podlago za izdelavo zahtevanega dokumenta, pogodbo med organom in izvajalcem.Na ogledu in camera je organ pojasnil, da predvideva, da se bodo strokovne podlage še spreminjale in dopolnjevale zaradi večjega števila vključenih subjektov v skladu z določbami ZVO-1. Po vedenju organa upravni postopek na MOP še ni zaključen, ravno zaradi usklajevanj z varstvenimi resorji. V tej fazi bi lahko v javnosti nastale napačne predstave oziroma tolmačenja glede vsebine, prav tako bi lahko nastali morebiti kakšni pritiski na organe, ki postopajo v predmetnem upravnem postopku. Organ je prav tako še pojasnil, da gre za predlog, ki ga je izvajalec pripravil v skladu s pogodbo. Če zahtevani dokument ne bo ustrezen, ga MOP ne bo potrdil oziroma se še usklajuje. V primeru morebitnih sprememb zaradi usklajevanj se torej lahko zahtevani dokument še spreminja. ZVO-1 predvideva javno razgrnitev, ko so postopki zaključeni. Po nepotrebnem lahko pride do vznemirjanja javnosti, ker se bo dokument predvidoma še spreminjal (lokacije,…).Pritožba je delno utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. IP preizkusi prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa, s katero je ta njegovo zahtevo v celoti zavrnil.Prosilec s pritožbo zahteva, poleg zahtevanega dokumenta, tudi podatke, koliko je študija stala, kdo jo je naročil, kdo so avtorji, s katerim datumom je izšla ter s kakšnim namenom in ciljem je bila naročena. Prosilec ne more v pritožbi razširiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je IP vezan na prvotno zahtevo prosilca na podlagi prvega odstavka 133. člena ZUP v zvezi s prvo točko drugega odstavka 17. člena ZUP. Širša zahteva prosilca, dana šele v pritožbi, se tako šteje za novo zahtevo in jo je organ dolžan kot tako tudi obravnavati, in ni predmet tega pritožbenega postopka. Določene podatke, ki jih zahteva prosilec v pritožbi, sicer vključuje že sam zahtevani dokument (podatki o naročniku, avtorjih oziroma pravnih subjektih, datumu izdelave, namenu izdelave). 2. Informacija javnega značajaZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in za uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ki med drugimi določa kot zavezance tudi državne organe. Ministrstva so organi državne uprave, preko katerih vlada usmerja državno upravo. Prav tako je organ vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga v skladu z ZDIJZ vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, in sicer kot državni organ na podlagi prve alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Če je pravna oseba vpisana v register zavezancev, se namreč domneva, da je zavezanec po ZDIJZ, razen če izkaže nasprotno (peti odstavek 3.b člena ZDIJZ).Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Ministrstvo za infrastrukturo opravlja na podlagi 38.a člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – Odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14) naloge na področjih železniškega, zračnega, pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah in cestnega prometa, razen nadzora varnosti cestnega prometa, naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, naloge na področju energetike, rudarstva ter naloge na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, kamor uvrščamo tudi vetrno energijo. Izkazan mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. Zahtevani dokument je IP pridobil pri organu na ogledu in camera, kar pomeni, da organ z njim razpolaga v materializirani obliki.Vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, ki morajo biti podani kumulativno, so torej v tem delu izpolnjeni. 3. Okoljski podatkiOrgan je na ogledu in camera med drugim pojasnil, da je zahtevani dokument pripravljen zaradi spremembe Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (v nadaljevanju: AN OVE) in da je skupaj z okoljskim poročilom v upravnem postopku celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo se trenutno nahaja v fazi pridobivanja mnenja o ustreznosti predmetnega poročila, in sicer na Ministrstvu za okolje in prostor (členi 40 in naprej Zakona o varstvu okolja).IP je vpogledal v AN OVE, ki ga je Vlada sprejela 8. 7. 2010. AN OVE obsega nacionalno politiko obnovljivih virov energije, pričakovano rabo bruto končne energije v obdobju 2010–2020, cilje in usmeritve glede OVE, ukrepe za doseganje zavezujočih deležev OVE, ocene prispevka posamezne tehnologije k doseganju ciljnih deležev OVE in ocene stroškov izvedbe ukrepov, vplivov na okolje ter na ustvarjanje delovnih mest. Prav tako je IP vpogledal v zahtevani dokument, v katerem je v uvodu navedeno, da predstavlja dopolnitev osnovnega pregleda in služi kot strokovna podlaga za prenovo AN OVE.Iz same vsebine zahtevanega dokumenta izhaja, da vsebuje podatke, ki se nanašajo na okolje (vetrovno primerna območja, varstvena, zavarovana in ogrožena območja, gozdovi, krajina, vodovarstvena območja, potencialno ustrezna območja za izkoriščanje vetrne energije,…). Za okoljske podatke velja po ZDIJZ posebna ureditev. Tudi prosilec se v pritožbi sklicuje na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ oziroma navaja, da gre v predmetni zadevi za izrazito okoljske zadeve, s čimer se IP strinja.ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa izjeme od izjem, in tako v drugi alineji določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ki med drugimi določa izjeme, na katere se sklicuje organ) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. ZDIJZ je tako z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila ter druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.Kot že navedeno gre v predmetni zadevi za podatke, ki se nanašajo na okolje, vendar se ne nanašajo na emisije v okolje, odpadke, nevarne snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila, zato je IP presojal, ali gre za druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, torej Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15; v nadaljevanju: ZVO-1).ZVO-1 ureja dostop do okoljskih podatkov v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke, in sicer določa:»(1) Državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb morajo vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja.(2) Okoljski podatek je zlasti podatek o:1. stanju okolja in njegovih delov,2. naravnih pojavih,3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih),4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah,5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami,6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona,7. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke,8. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 4. točke tega odstavka, 9. varnostnih ukrepih za preprečevanje večje nesreče, ki jih mora izvesti povzročitelj tveganja.(3) Ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, so okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni.(4) Če varnostno poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke, ki niso javni po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja, je povzročitelj tveganja dolžan pripraviti varnostno poročilo tako, da iz njega izključi podatke, ki niso javni.(5) Organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena lahko okoljski podatek, pridobljen na prostovoljni osnovi in brez pravne obveznosti, posredujejo javnosti le ob pisnem soglasju osebe, ki je podatek dala.«.Navedene določbe ZVO-1 sledijo določilom Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. V skladu z 2. členom predmetne konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).«.ZVO-1 tako določa sodelovanje javnosti v prvem odstavku 6. člena, ko določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalk ali izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) javnih služb varstva okolja in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti.Prav tako je eno od temeljnih načel ZVO-1 tudi načelo javnosti, opredeljeno v 13. členu in določa:»(1) Okoljski podatki so javni.(2) Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom.(3) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno s tem zakonom.(4) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno s tem zakonom.(5) Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno s tem zakonom.«.Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov. Okoljski podatki so dejansko vse informacije, ki se nanašajo na posege v okolje. Okolje je namreč tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja, deli okolja so tla, mineralne surovine, voda, zrak ter živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom, tudi človek je sestavni del narave (prva točka 3. člena ZVO-1). Postavitev vetrnih elektrarn nedvomno predstavlja poseg v okolje (poseg v habitat rastlinskih in živalskih vrst, vpliv na fragmentacijo gozdnih habitatov, vpliv na podzemne vode,…). V obravnavanem primeru gre torej nedvomno za okoljske podatke po drugem odstavku 110. člena ZVO-1, zato je potrebno upoštevati določbe 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede dostopnosti teh podatkov javnosti, kar pomeni, da so ti podatki dostopni javnosti ne glede na morebiten obstoj izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno se IP tako posebej ne opredeljuje do izjem po 7. in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ , na kateri se sklicuje organ v izpodbijani odločbi.4. Avtorsko deloV nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti presojal, ali zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; v nadaljevanju: ZASP) v prvem odstavku 5. člena določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.V drugem odstavku 5. člena ZASP določa, da veljajo za avtorska dela zlasti:- govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;- glasbena dela z besedilom ali brez besedila;- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;- koreografska in pantomimska dela;- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;- avdiovizualna dela;- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;- kartografska dela;- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).Pojem »avtorsko delo« je pravni standard, presoja se torej v vsakem posameznem primeru posebej, pri čemer pa je potrebno upoštevati predpostavke iz prvega in drugega odstavka 5. člena ZASP, in sicer stvaritev, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraženost (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, Gospodarski vestnik, 1997).V obravnavanem primeru zahtevani dokument nedvomno izpolnjujejo navedene predpostavke avtorskega dela, in sicer:- stvaritev, saj je rezultat človeškega dela (ne stroja ali živali) oziroma gre ustvarjalno dejavnost določenih ljudi, ki je pripeljala do nastanka dela;- področje ustvarjalnosti je znanost, ena od treh kategorij, kateri lahko pripada avtorsko delo, pri čemer je mnenje doktrine, da je treba pojme znanosti, književnosti in umetnosti razlagati čim širše;- duhovnost je podana, saj gre za delo človeškega duha, intelekta in ni prevladalo fizično delo;- individualnost izhaja iz rezultata, ki se nanaša na točno določen projekt (umeščanje vetrnih elektrarn), kljub uporabi določenih splošno dostopnih podatkov vsebuje torej izvirne poteze;- izraženost je podana v materialni obliki, v pisnem izvodu.V skladu z 21. členom ZASP varujejo materialne avtorske pravice premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela, in če ni s tem zakonom drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico.IP je vpogledal v Pogodbo o izvedbi javnega naročila »Analiza omejitev umeščanja malih hidroelektrarn z vidika varstva narave in novelacija (posodobitev, dopolnitev) strokovnih podlag Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije«, iz katere izhaja, da postanejo z dnem plačila vse materialne avtorske pravice izvajalca, ki nastanejo v zvezi s to pogodbo, last naročnika in to izključno, v neomejen obsegu in za ves čas njihovega trajanja. Iz navedenega izhaja, da je organ predmetno delo in materialne avtorske pravice odkupil za lastne potrebe (izvedba javnega naročila) in s tem pridobil vse materialne avtorske pravice (tudi pravico reproduciranja, pravico distribuiranja in pravico javnega prikazovanja). Po pojasnilu organa je bilo plačilo izvajalcu izvršeno in je organ pridobil vse materialne avtorske pravice, zato se v obravnavanem primeru ni mogoče več sklicevati na varstvo pravic avtorja. Vse materialne pravice (tudi pravica reprodukcije) so bile namreč prenesene na organ, z ugoditvijo zahtevi prosilca ne bo prišlo do posega v moralne pravice avtorjev (navedba avtorstva).5. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZIP je po vpogledu v zahtevani dokument po uradni dolžnosti ugotovil, da obsega določene osebne podatke, in sicer imena in priimke fizičnih oseb ter njihove strokovne nazive, pa tudi številki mobilnih telefonov, ki nista objavljeni na spletni strani izvajalca. V tem delu ne gre za okoljske podatke, za katere bi veljala izjema od izjem po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti:- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in- ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.Imena in priimki fizičnih oseb ter njihovi strokovni nazivi, ki izkazujejo strokovno izobrazbo, na začetku dokumenta ter ime in priimek fizične osebe, ki je izdelala risbe na koncu zahtevanega dokumenta, nedvomno so osebni podatki posameznika, kot to izhaja iz navedene definicije osebnega podatka. Za razkritje teh osebnih podatkov ni pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zato jih je potrebno pred posredovanjem prosilcu ustrezno anonimizirati. Kot varovani osebni podatek se ne šteje ime in priimek direktorja izvajalca ter ime in priimek odgovornega nosilca podizvajalca, ki sta kot zastopnika oziroma odgovorni osebi vpisana v javno dostopen Poslovni register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Prav tako nista javno dostopni številki mobilnih telefonov, ki sta navedeni na prvi strani dokumenta, razen telefonskih številk stacionarnih telefonov, ki sta tudi sicer javno dostopni na spletni strani izvajalca.6. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, je pritožba prosilca neutemeljena. V tem delu je IP upošteval določbo tretjega odstavka 248. člena ZUP, na podlagi katere organ druge stopnje zavrne pritožbo, če spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, pri čemer navede v določbi pravilne razloge.Prosilec je v zahtevi navedel, da želi gradivo v elektronski obliki in fizično kopijo, v pritožbi pa je ponovil svoj prvotni zahtevek za dostop do zahtevanega gradiva (v tiskani obliki ali podrejeno v e-obliki) in dopustil možnost, da si dokument ogleda pri organu in kopira določene dele, v kolikor bi bil preobširen. Iz navedenega je IP ocenil, da je prosilec primarno zahteval dokument v fizični obliki, zato je temu ustrezno tudi odločil.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE