Klipšteter Tomaž,novinar Dnevnika - Mestna občina Maribor
+ -Številka: 090-301/2015
Kategorije: Notranje delovanje organa, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Novinar (prosilec) je od organa zahteval sporazum sklenjen s potencialnim investitorjem za nakup občinskih nepremičnin. Organ je zahtevo zavrnil, ker bi razkritje povzročilo motenje v delovanju organa, ki bi se kazala v izgubi zaupanja s strani potencialnega investitorja, kar bi vplivalo na uspeh prodaje. IP je ugotovil, da izjema notranjega delovanja ni podana, ker ne gre za dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa, hkrati pa razkritje ne bi moglo vplivati na postopek prodaje, ki je po zakonu javen. Dalje pa je IP ugotovil, da dokument izpolnjuje subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Ker pa so nekateri podatki v sporazumu v povezavi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnih uslužbencev oziroma z opravljanjem javne funkcije, pa kot taki ne morejo biti določeni za poslovno skrivnost, zato je IP v tem delu omogočil dostop. ODLOČBA:Številka: 090-301/2015/18Datum: 13. 5. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/15-Odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Tomaž Klipšteterja, novinarja časnika Dnevnik, dopisništvo Maribor, Razlagova 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 09001-41/2015 z dne 10. 12. 2015, Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 15. 12. 2015 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Maribor št. 09001-41/2015 z dne 10. 12. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, v obliki fotokopije, posredovati Memorandum of understanding on cooperation in the field of real-state in Maribor z dne 6. 11. 2015, v katerem mora prekriti naslednje podatke:- v uvodni navedbi strank: ime, priimek in naziv zastopnika družbe POSO INVESTMENT LTD,- v členu 5 (»Article 5«), ime in priimek predstavnika podjetja POSO INVESTMENT LTD (»from the side of POSO:«);- člen 6 v celoti (»Article 6),- člen 7 v celoti (»Article 7),- na strani 2: ime, priimek in lastnoročni podpis zastopnika podjetja POSO INVESTMENT LTD. 2. Pritožba prosilca se v delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane podatke, zavrne. 3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 10. 11. 2015 zahteval posredovanje sporazuma med Mestno občino Maribor in Poso Investment Ltd.Organ je z odločbo št. 09001-41/2015 z dne 10. 12. 2015 prosilcu zavrnil dostop, na podlagi 11. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnje v delovanju organa in (čeprav tega organ izrecno ne navaja), na podlagi 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Organ utemeljuje, da zahtevani dokument predstavlja dokument v zvezi s pogajanji pred sklenitvijo posla. Razkritje tega dokumenta javnosti bi porušilo zaupanje med organom in potencialnim poslovnim partnerjem, kar bi omejevalo organ pri sodelovanju na gospodarskem področju. Glede izjeme poslovne skrivnosti organ navaja, da iz memoranduma izhaja zaveza obeh strank k nerazkrivanju podatkov tretjim osebam brez pisnega soglasja druge stranke. Organ je v postopku pridobil mnenje pooblaščenca župana Mestne občine Maribor za stike s Poso Investment Ltd, da podjetje Poso investment Ltd ne dovoli razkritja podatkov. Po ugotovitvi organa, bi lahko razkritje poslovnih načrtov konkurenčnim podjetjem povzročilo poslovno škodo podjetju Poso investment Ltd.V pritožbi z dne 15. 12. 2015 je prosilec nasprotoval odločitvi organa, ker naj bi bili razlogi za zavrnitev povsem neutemeljeni. Za obstoj poslovne skrivnosti v konkretnem primeru po mnenju prosilca ni pravne podlage.IP je za ugotovitev dejanskega stanja dne 12. 2. 2016 pri organu opravil ogled in camera.Dne 3. 3. 2016 je IP po zaprošenem organu prve stopnje poslal poziv družbi POSO INVESTMENT LTD, če želi priglasiti svojo udeležbo v postopku kot stranski udeleženec. Ker odgovora na poziv ni prejel, je po zaprošenem organu dne 8. 4. 2016 poslal glede vročitve še poizvednico. Poizvednica do dne 13. 5. 2016 ni vrnila povratne informacije.Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP je ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Slednje v konkretnem postopku ni sporno. V konkretnem primeru je sporna uporaba izjem, ki preprečujejo prost dostop do informacije javnega značaja, zlasti izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjeme varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je zato v nadaljevanju presojal možnost uporabe vsake od navedenih izjem ločeno.1. Notranje delovanje organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)IP je presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test). Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.Bistvena funkcija ZDIJZ pa je ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. 1.1. Presoja obstoja prvega pogoja izjeme notranjega delovanjaIP ugotavlja, da zahtevan dokument ne izpolnjuje pogojev za obstoj prvega pogoja izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za dokument, povezan s prodajo nepremičnin občine, in sicer predstavlja komunikacijo s potencialnimi kupci. Da bi dokument izpolnjeval prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, bi moralo iz njega izhajati notranje razmišljanje, načrtovanje oziroma bi moral vplivati na organizacijski vidiki delovanja organa (glej sodbo I U 1551/2011, z dne 18. 1. 2012). Dokument, ki bi pri prodaji občinskih nepremičnin lahko predstavljal dokument v zvezi z notranjim razmišljanjem organa, bi bil na primer zapisnik, sestavljen na kolegiju, kjer bi se razpravljalo o tem, katere nepremičnine želi občina v naslednjem obdobju vključiti v načrt razpolaganja z nepremičninami. V konkretnem primeru pa gre za dokument, ki je nastal po tem, ko je bila odločitev o prodaji že vključena v načrt prodaje stvarnega premoženja občine za leti 2014 in 2015 (kar izhaja iz zapisnika o ogledu in camera z dne 12. 2. 2016).Dalje IP ugotavlja, da je bil zahtevan dokument sprejet na protokolarni ravni v okviru obiska slovenske delegacije na Kitajskem (slednje izhaja iz zapisnika o ogledu in camera z dne 12. 2. 2016). V zvezi s tem IP ugotavlja, da protokolarni dokumenti, ki kažejo na namero za prodajo javnega premoženja, ki je bila že predhodno (javno) opredeljena v planu prodaje nepremičnin, ne morejo predstavljati dokumentov v zvezi z notranjim delovanjem organa. Gre namreč za izrazito zunanje delovanje – iskanje potencialnih poslovnih partnerjev v tujini, kar predstavlja tipičen primer »zunanjega delovanja«. Takšen dokument namreč v ničemer ne ureja notranje organizacije dela organa.Kot dodaten argument, da zahtevan dokument že po svoji naravi ne more predstavljati dokumenta v zvezi z notranjim delovanjem organa pa je ta, da postopek, ki ureja prodajo premoženja, izrazito in poudarjeno zasleduje načelo transparentnosti. Občina lahko v skladu s 7. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju ZSL) pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja. Postopek razpolaganja je posebej urejen z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju ZSPDSLS) in na njem temelječi Uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, s sprem. in dop.; v nadaljevanju Uredba), pri čemer transparentnost predstavlja temeljno vodilo v izvedbi teh postopkov. To izraža 8. člen ZSPDSLS, po katerem je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen kadar poseben zakon določa drugače. Namen in cilj zakonodajalca je bil torej razpreti javnosti možnost vpogleda v postopek prodaje vsakršnega javnega premoženja. Še posebej pa je to pomembno, ko gre za razpolaganje z nepremičnim premoženjem, ki predstavlja premoženjem večje vrednosti. Interes javnosti za nadzor nad gospodarnostjo ravnanja javnega organa je v tem primeru še toliko večji. Vse navedeno torej po mnenju IP naravo dokumentov, ki nastanejo v zvezi s prodajo nepremičnin (še posebej, kadar gre za dogovore s potencialnimi kupci) odmika od narave dejavnosti, ki se lahko odvija v zvezi z notranjim delovanjem organa. V skladu z zgoraj navedenim IP zaključuje, da zahtevani dokument ne izpolnjuje prvega pogoja za obstoj izjeme notranjega delovanja na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.1.2. Presoja obstoja drugega pogoja izjeme notranjega delovanjaČe bi privzeli, da je zahtevan dokument, kljub zgoraj navedenemu nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa (da bi predpostavljali izpolnjenost prvega pogoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), bi moral organ za utemeljitev drugega pogoja izjeme onkraj dvoma dokazati, da bi razkritje oviralo izvedbo postopka predvidene prodaje nepremičnin. V skladu z ustaljeno upravno-sodno in upravno prakso je (I) dokazno breme za obstoj škode na organu, (II) škoda mora biti izkazana konkretno in neposredno, (III) njen nastanek mora biti utemeljen onkraj dvoma (glej sodbe: IU 1837/2014-25 z dne 11. 2. 2016, IU 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013 in IU 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011). Organ zatrjuje, da bi razkritje »porušilo zaupanje med partnerjema dogovora, in posledično vplivalo na uspeh poslovnih dogovorov«. Razkritje bi po mnenju organa lahko povzročilo gospodarsko škodo podjetju. Škoda na strani organa pa bi se kazala v izgubi ugleda in zaupanja v razmerju do poslovnega partnerja in finančni izgubi zaradi izgube poslovnega partnerja.Po prepričanju IP bi organ za izkaz motenj v konkretnem primeru moral izkazati, da razkritje zahtevanega dokumenta lahko vpliva na postopek prodaje nepremičnine (to je edina zakonita pristojnost organa, v zvezi s katero je nastal zahtevani dokument). Organ pa temu dokaznemu bremenu v izpodbijani odločbi ni zadostil, ker ni navedel nobenih konkretnih dejstev in okoliščin, ki bi kazale na to, da zaradi razkritja zahtevanega dokumenta prodaje nepremičnin ne bi mogel izvesti oz. da bi pri tem nastale motnje v njegovem delovanju.Slednje je IP ugotovil tudi na ogledu in camera dne 12. 2. 2016. Iz zapisnika o ogledu izhaja, da postopek prodaje in nakupa stavbnih zemljišč za organ izvaja Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči d.o.o. (v nadaljevanju GSZ d.o.o.). Postopek poteka tako, da nadzorni svet GSZ sprejme letni program dela, nato pa Mestni svet Mestne občine Maribor s proračunom potrdi letni program prodaje in nakupa stavbnih zemljišč. Nepremičnin, v zvezi s katerimi je bil sklenjen zahtevan dokument, so bile vključene v plan prodaje za leti 2014 in 2015. Postopek prodaje vodi komisija za prodajo stavbnih zemljišč pri GSZ, na podlagi ZSPDSLS in Uredbe. V postopku komisija izbere najugodnejšega kupca, kjer je edino merilo najvišja ponujena cena. Po pojasnilu predstavnikov GSZ na ogledu in camera se je prodaja nepremičnin, na katere se nanaša zahtevani dokument, pričela s postopkom javnega zbiranja ponudb maja 2015, ki je bila prvič neuspešna. Ponovno je bila objava za javno zbiranje ponudb dana dne avgusta 2015, ki pa je bila zopet neuspešna. Po dveh neuspelih poskusih prodaje z javnim zbiranjem ponudb, ZSPDSLS predvideva možnost neposredne prodaje, ki zopet zahteva javno objavo. Javna objava za neposredno prodajo je bila opravljena oktobra 2015, kasneje pa je bil rok za podajo ponudb podaljšan do konca leta 2015. Do roka zaključka razpisa za neposredno sklenitev pogodbe je GSZ prejel 2 ponudbi in komisija za prodajo je na javnem odpiranju ponudb izbrala, kot najugodnejšega tistega ponudnika, ki je ponudil najvišjo kupnino. V postopku sklenitve pogodbe, izbrani ponudnik ni sprejel vseh razpisnih pogojev, zato pogodba v roku ni bila sklenjena. V nadaljevanju postopka je bil pozvan k sklenitvi pogodbe drugi najugodnejši ponudnik. Postopek prodaje v času izvedbe ogleda in camera še ni bil zaključen. Na ogledu je predstavnik GSZ pojasnil, da če ponudnik ne bo sklenil pogodbe v roku 3 mesecev v skladu s 23. členom ZSPDSLS, bo javno podjetje pričelo s ponovnim postopkom zbiranja ponudb, po sprejetem proračunu za leto 2016.Predstavnik GSZ je na ogledu in camera tudi sam izjavil, da dokument, ki je predmet zahteve, na sam postopek prodaje nepremičnin ni vplival, niti nanj ne bi mogel vplivati. Navedel je, da sklenjeni memorandum nima pravnega vpliva na izvedbo postopka prodaje nepremičnin, saj se prodaja izvaja v skladu z navedenimi predpisi, ki ne predvidevajo predhodnih dogovorov. Navedeno je potrdil na ogledu in camera tudi organ, ki je navedel, da je bil zahtevani dokument podpisan izven postopka prodaje nepremičnin. Predstavnik organa je še dodatno pojasnil, da je bil zahtevani dokument sklenjen na protokolarni ravni, s katerim sta obe stranki izrazili interes za prodajo oziroma nakup.Na podlagi teh ugotovitev IP zaključuje, da zahtevani dokument ne bi mogel vplivati na izvedbo postopka prodaje nepremičnin, zato je neutemeljena navedba organa, da bi razkritje dokumenta povzročilo motnje pri njegovem delovanju. S tem je po mnenju IP utemeljeno, da ni izpolnjen drugi pogoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, s tem ko je zavrnil dostop do dokumenta na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz zgornje utemeljitve izhaja, da zahtevani dokument ne izpolnjuje nobenega od dveh pogojev, ki morata biti za obstoj obravnavane izjeme kumulativno izpolnjena. Posledično je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 2. Izjema poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člen ZDIJZ)Organ je prosilcu zavrnil dostop tudi zaradi izjeme poslovne skrivnosti, zaradi 6. člena sporazuma, v skladu s katerim je razkritje zahtevanega dokumenta dopustno le s pisnim soglasjem obeh strank. Organ je med postopkom od stranskega udeleženca pridobil tudi ustno nasprotovanje razkritju. IP je zato presojal, ali gre pri zahtevanem dokumentu za poslovno skrivnost. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.Poslovna skrivnost je urejena v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD–1). Po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1).IP ugotavlja, da zahtevan sporazum v 6. členu (Artilce 6) izpolnjuje pogoje za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (subjektivni kriterij je izpolnjen). Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Pri tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Ključna vprašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe z vidika aplikacije izjeme varstva poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju so v konkretnem primeru:- obstoj in veljavnost sklepa o poslovni skrivnosti,- ali sklep o poslovni skrivnosti zajema zahtevane dokumente, oziroma katere podatke iz zahtevane dokumentacije zajema in- ali so med zahtevanimi dokumenti, ki so zajeti s sklepom o poslovni skrivnosti, tudi dokumenti in podatki, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost, zaradi česar ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.Zahtevan sporazum torej v 6. členu vsebuje določbo o poslovni skrivnosti. IP je ugotovil, da navedena določba predstavlja pisni sklep oz. odredbo o določitvi vseh podatkov o sodelovanju med organom in podjetjem za poslovno skrivnost (torej tudi zahtevan sporazum). Odredba je pisna in določa, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost (vsi podatki vezani na sodelovanje organa in podjetja), izpolnjuje pa tudi pogoj, da je bila izdana, preden oz. sočasno z informacijo, ki predstavlja poslovno skrivnost. Obravnavana določba sporazuma izpolnjuje tudi vse zahteve iz prvega odstavka 40. člena ZGD-1, ker določa način varovanja poslovne skrivnosti (njene vsebine ni dopustno razkriti tretjim osebam brez izrecnega pisnega soglasja obeh strank) in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (moralna in materialna odgovornost). Ker je IP ugotovil, da se zahtevani dokument nanaša tudi na tretjo osebo, in sicer na kitajsko podjetje Poso Investment LTD, je, v skladu s 44. členom ZUP, imenovano podjetje, po zaprošenem organu prve stopnje, pozval, da priglasi morebitno stransko udeležbo v postopku. Stranski udeleženec je bil pozvan v postopek s pozivom št. 0900-41/2015 z dne 15. 2. 2016. Do izdaje te odločbe IP ni prejel odziva podjetja, pri čemer je ocenil, da njegovo sodelovanje v postopku ne bi vplivalo na končno odločitev. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, gre pri podatkih, katerih razkritje je IP naložil s to odločbo, namreč za t.i. absolutno javne podatke, na razkritje katerih volja prizadetega subjekta ne more vplivati, ker ti že po zakonu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.Kljub temu, da so na podlagi 6. člena sporazuma, izpolnjeni vsi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, je IP namreč preveril, ali morda obstajajo razlogi, da zahtevan dokument, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne more biti določen za poslovno skrivnost. Pri tem je IP ugotovil, da zahtevan sporazum vsebuje informacije, ki v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 v povezavi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo predstavljati izjeme varstva poslovne skrivnosti, in sicer: navedba strank (1. člen), namen sklenitve sporazuma (2. člen) ter dogovor strank (3. in 4. člen). Iz navedenih določb sporazuma namreč izhajajo podatki, ki predstavljajo podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa so ti podatki po zakonu javni. Izkazujejo namreč pogodbeni namen, opredeljujejo predmet pogodbe (individualizirajo nepremičnine, na katere se sporazum nanaša) in določajo stranke sporazuma. Iz teh določb torej izhajajo bistvene sestavine sporazuma, ki je v neposredni zvezi s prodajo nepremičnin v občinski lasti, sama prodaja nepremičnin, pa je v neposredni zvezi s porabo z javnih sredstev. Negospodarno ravnanje z javnim premoženjem (pri čemer je nepremično premoženje, premoženje velike vrednosti) namreč lahko privede do velike finančne izgube na strani javnih sredstev. Transparentnost je torej za gospodarno ravnanje oblasti pri razpolaganju z javnim premoženjem posebej pomembna, še posebej, ko gre za razpolaganje s premoženjem velike vrednosti. Ker torej negospodarno razpolaganje lahko povzroči velike finančne izgube javnim sredstvom, so po mnenju IP bistvene sestavine zahtevanega sporazuma v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev.V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kot poslovna skrivnost tudi ne morejo biti varovani podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev. Iz sporazuma izhajajo tako podatki o javnem uslužbencu, ki je bil na strani organa določen za skrbnika sporazuma (5. člen, 1. alineja), kot tudi župana, ki nastopa v vlogi podpisnika sporazuma (na koncu sporazuma) in zastopnika organa (v uvodu sporazuma). Navedeni osebi (javni uslužbenec in župan), nastopata v sporazumu v okviru opravljanja svoje funkcije oziroma delovnih nalog, zato so podatki o tem, kdo je skrbnik sporazuma na strani organa in dejstvo, da je v sporazumu organ zastopal župan, javni podatki. Ti podatki torej ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost, hkrati pa te osebe glede navedenih informacij tudi ne morejo pričakovati zasebnosti, zato tudi izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za navedene podatke ne pride v poštev (podlaga za obdelavo osebnih podatkov župana in javnega uslužbenca na način razkritja javnosti je ravno tako 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).Iz preostalih delov sporazuma pa ne izhajajo podatki, ki bi bili že po zakonu javni. Posledično ni zakonskih ovir, da lahko podjetje te podatke določi za poslovno skrivnost. V tem delu je torej podana izjema poslovne skrivnosti po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se pritožba prosilca v tem delu zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ob tem IP še dodaja, da iz zahtevanega dokumenta izhaja tudi ime in priimek zastopnika družbe v sporazumu. Informacija o tem, kdo je zastopal zasebno družbo v sporazumu, ni podatek, ki bi bil javen že po zakonu, ker ne gre za zakonitega zastopnika podjetja, ki je vpisan v (javno dostopen) Poslovni register RS. Posledično je IP štel, da tudi ta podatek predstavlja poslovno skrivnost, zato ga je organ dolžan v posredovanem dokumentu prekriti. 3. Delni dostopIP na podlagi zgoraj navedenega zaključuje, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ko je dostop do dokumenta v celoti zavrnil. Ob uporabi instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ je treba namreč dostop omogočiti v delu, ki predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, če je mogoče varovane podatke izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. V tem primeru mora pooblaščena oseba organa iz zahtevanega dokumenta izločiti varovane informacije in s prosto dostopnim delom dokumenta seznaniti prosilca.Ker je torej organ zavrnil dostop v celoti, je IP pritožbi prosilca delno ugodil, odločbo organa delno odpravil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem gre za varovane podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
| Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca |
|
| Informacijski pooblaščenec: |
| Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. |
| informacijska pooblaščenka |