Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani

Datum: 09.02.2016
Številka: 090-303/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Prosilec je zahteval več dokumentov v zvezi z delom posameznih sodnic (število rešenih in nerešenih zadev, idr.) in konkretnim izvršilnim postopkom. Organ je prosilca zavrnil, ker je ugotovil zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je pritožbi prosilca ugodil in odločbo organa odpravil, ker je ugotovil, da v konkretnem primeru ni prišlo do zlorabe in o zahtevi prosilca odločil sam. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti v zvezi z izvršilnim postopkom, informacije v zvezi z delom sodnic (število rešenih in nerešenih zadev, idr.) pa zaradi ročno vodene statistike ne obstajajo v materializirani obliki, kot jih je prosilec zahteval, zato je dostop v tem delu zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-303/2015/14Datum: 10. 2. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 248. čl. in 2. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 20. 11. 2015, št. Su 1-8/2015, Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 8. 12. 2015 se delno ugodi, tako da se odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 1-8/2015 z dne 20. 11. 2015, odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od vročitve te odločbe omogočiti vpogled in v obliki fotokopij posredovati naslednje dokumente: - Sklep okrajnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 16. 12. 2014 (3191 In 2354/2014), v katerem mora prekriti ime, priimek in naslov dolžnika v izvršilnem postopku.- Zadeva: OBVESTILO O RUBEŽU PREDMETOV z dne 25. 11. 2014 v izvršilni zadevi pri sodišču, In 2354/2014, v katerem mora prekriti:o telefonsko številko pomočnika izvršitelja o ime, priimek, kontaktni elektronski naslov in kontaktna telefonska številka referentkeo ime in priimek tretje fizične osebe pod glavo dokumentao ime, priimek, naslov in rojstni datum dolžnika.2. V preostalem delu, tj. glede varovanih osebnih podatkov (opredeljenih v 1. tč. izreka te odločbe) in glede zahtevane dokumentacije v 3. in 4. tč. zahteve, s katero organ ne razpolaga, se pritožba zavrne. 3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 9. 2. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled in fotokopije:

nastale dokumentacije in sklep sodišča z dne 23. 12. 2014 v zvezi z Su 1-8/2015, 15. 1. 2015 in 6. 2. 2015 ter trditvami uradne osebe …, ki je po vpogledu v sodni spis In 2354/2014 ugotovila, da je bil izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 23. 12. 2014,
dokumentacijo, ki izkazuje razpis rubeža nepremičnin dne 19. 12. 2014 glede na začet postopek za izvršbo 4. 11. 2014,
dokumentacijo, ki izkazuje v obravnavah št. Su 1-8/2015, 15. 1. 2015, 6. 2. 2015 in izvedenih običajnih prerazporeditvah sodnic … in …št. Su 9/2007, Su 9/2008, Su 9/2013, skladnost s sodnim redom, skladnost z zakonom o sodiščih in skladnost dodeljevanja po pripadnosti posameznim sodnikom kazenskega in pravdnega oddelka Okrajnega sodišča,
dokumentacija o rešenih in nerešenih zadevah po pripadnosti po in pred spremembami v zvezi z prerazporeditvami … in … glede na dejstvo, da je …, kot sama navaja 6. 11. 2012 takoj ob nastopu sodniške funkcije 17. 4. 2012, prejela približno 180 kazenskih spisov (tudi IV K 85353/2010), a je bila že sredi leta 26. 7. 2013 prerazporejena na pravdni oddelek. Posreduje naj se tudi dokumentacija, ki izkazuje potrebe in usposobljenost sodnikov kot so šolanja oz. usposabljanja ob spremembah prerazporeditvah sodnic iz kazenskega na pravdni oddelek in obratno.

Organ je prosilcu zavrnil dostop, ker je ugotovil, da prosilec zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec identične in podobne zahteve vlagal večkrat že v preteklosti (in tudi kasneje), organ pa je njegove vloge obravnaval tako, da mu je omogočil dostop do identičnih in podobnih dokumentov (tudi večkrat), tako kot prosilcu za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi kot stranki postopka pred sodiščem na podlagi Zakona o kazenskem postopku in Zakona o izvršbi in zavarovanju. Dalje organ navaja, da prosilec pogosto ni prevzel posredovane dokumentacije, ko mu je organ na njegovo zahtevo poskušal omogočiti dostop. Prosilec pa se po navedbah organa tudi ne odziva na njegove pozive, da bi v dokumentacijo vpogledal v času uradnih ur pri organu. Organ torej meni, da nenehne in ponavljajoče zahteve prosilca, ki so po vsebini podobne, predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja na podlagi 5. odst. 5. čl. ZDIJZ.Zoper odločbo je prosilec dne 8. 12. 2015 vložil pritožbo, v kateri se vsebinsko opredeljuje do nekaterih dokumentov in opisuje svoj motiv v zvezi z razkrivanjem domnevnih nezakonitosti, ki naj bi jih zakrivili omenjeni sodnici in posamezni javni funkcionarji oz. javni uslužbenci. Prosilec izraža nestrinjanje z ravnanjem organa pri obravnavi njegovih vlog. Organu očita, da »molči, ustrahuje, zavaja, blati in neresnično navaja pritožbenemu organu, da zahteve ni prejel«. Iz pritožbe izhajajo tudi očitki, da sodniki in druge osebe na sodišču vršijo kazniva ravnanja, za katera pa niso kazensko oziroma disciplinsko preganjane, saj se po mnenju prosilca te osebe ščiti. Prosilec zatrjuje tudi nezakonitosti pri njegovi obravnavi s strani IP in drugih organov, pri čemer navaja ugotovitve iz posameznih dopisov, ko prosilec z obravnavo ni bil zadovoljen in zahteva pravično obravnavo. Za razjasnitev dejanskega stanja je IP dne 22. 12. 2015 pri organu opravil ogled in camera in napravil zapisnik o ogledu št. 090-303/2015/3. Ponovno je IP dne 21. 1. 2016 pri organu opravil ogled in camera, izključno v zvezi s 4. tč. zahteve v delu, ki se nanaša na podatke o rešenih in nerešenih zadevah sodnic … in ... O ogledu je IP napravil zapisnik o ogledu št. 090-303/2015/11.Pritožba je delno utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. Pojem informacije javnega značajaUstavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v 2. odst. 39. čl. Ustave RS. Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Pri tem IP izrecno pripominja, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja preizkušanje pravilnosti in zakonitosti delovanja organov.Organ je v obravnavanem primeru z izpodbijano odločbo zavrnil zahteve prosilca, ker naj bi te predstavljale zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato je IP v nadaljevanju najprej presojal to vprašanje.2. Glede omejitve dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 5. odst. 5. čl. ZDIJZ:Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Za zlorabo pravice gre v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Pravna norma pogosto ne more dati določnega in jasnega odgovora na vprašanje, kakšen naj bo obseg pravice v konkretnem primeru. Odgovor nam da šele ustvarjalna interpretacija prava (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 5). Poudariti je treba, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.ZDIJZ ne navaja kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Dr. Andrej Berden v članku Zloraba pravice (Pravna praksa, št. 26/00; v nadaljevanju članek Zloraba pravice) navaja, da gre za uporabo oz. izvrševanje pravice, če dejanje presojamo samo formalno, z vidika samo tistih pravnih norm, ki pravico neposredno določajo - in za zlorabo te formalne pravice oz. dejansko za protipravno ravnanje, če ga presojamo v luči načela morale in javnega interesa, ki jih je pravo sprejelo kot svoje vrhovno vodilo, oz. v luči samega načela zlorabe pravic. Pod tem pojmom torej ne moremo razumeti samo zavestne, namerne zlorabe, ampak ga moramo jemati objektivno. Zlorabo pravice je treba označiti kot nedopustno ravnanje, ki nima značaja klasičnega deliktnega dejanskega stanu. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je konkretizirana v ZDIJZ, iz katerega izhaja splošno načelo, da so informacije javnega značaja prosto dostopne (5. čl. ZDIJZ). Ker pa je treba na pravo gledati kot na celoto, pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oz. namenom. Vsebino slednjega je treba ugotavljati upoštevaje socialno funkcijo pravice, ki združuje demokratično funkcijo in funkcijo nadzora ter meje, ki jih titularju pravice postavljata morala in javni interes. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje.Zloraba pravice je torej prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta. Takšno stališče izhaja tudi iz omenjenega članka z naslovom Zloraba pravice, v katerem avtor ugotavlja, da je konflikt pravic treba razlagati široko, ni pa vsak poseg v pravico drugega tudi zloraba pravice. Pravi in resnični obseg pravice lahko odkrijemo le, če ugotavljamo njen ekonomski in socialni cilj in primerjamo njen značaj z vrednostnim značajem interesa, ki ga z njenim izvrševanjem prizadenemo. Kot navaja avtor navedenega članka, je zloraba izvrševanje pravice v nasprotju z njenim ekonomskim in socialnim namenom. Vsaka pravica je z njenega socialnega vidika relativna. Prizna se torej spremenljivost vsebine in s tem relativnost pravic. Sodnik določi konkretno vsebino, upoštevajoč generalna načela pravnega reda in zakonsko vsebino pravice v enem od pravnih postopkov. Glede na konkretne okoliščine določi meje in obseg njihovega izvrševanja. Avtor navedenega članka nadaljuje, da ni nujno, da predstavlja zlorabo pravice vedno le posamezno upravičenje, ki iz nje izvira in ki je v nasprotju s kakšnimi »močnejšimi« interesi, temveč lahko predstavlja zlorabo tudi način njenega izvrševanja. Ni dovolj, da je izvrševalec pravice (njen upravičenec) sposoben in da ima pravica pravno veljaven temelj, temveč mora biti njeno izvrševanje v skladu s temeljnimi pravili pravnega reda in pravne politike, ki izhajajo večinoma iz same narave stvari in interesne pogojenosti prava. Način izvrševanja pomeni zlorabo pravice takrat, ko za izvrševanje obstaja več možnosti, upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki škoduje drugemu ali pa mu »otežuje njegov položaj«. Zloraba pravice se mora na podlagi zgornje utemeljitve nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oziroma v javni interes. Organ navaja, da je prosilec identične in podobne zahteve vlagal večkrat že v preteklosti (in tudi kasneje), organ pa je njegove vloge obravnaval tako, da mu je omogočil dostop do identičnih in podobnih dokumentov (tudi večkrat), tako kot prosilcu za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi kot stranki postopka pred sodiščem na podlagi Zakona o kazenskem postopku in Zakona o izvršbi in zavarovanju. Dalje organ navaja, da prosilec pogosto ni prevzel posredovane dokumentacije, ko mu je organ na njegovo zahtevo poskušal omogočiti dostop.IP je navedbe preveril na ogledu in camera dne 22. 12. 2015, kjer je ugotovil, da je organ v letu 2014 od prosilca prejel 6 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Zahteva predmetnega pritožbenega postopka je bila oblikovana v 4 točkah, pri čemer organ razpolaga le s tremi dokumenti, ki ustrezajo zahtevam prosilca. Navedeni dokumenti obsegajo 6 strani. Organ je na ogledu pojasnil, da prosilec v predmetni zahtevi zahtevanih dokumentov do sedaj še ni prejel v prejšnjem postopku po ZDIJZ. Za 1 dokument je organ ugotovil, da je prosilec navedeni dokument že zahteval, vendar vročitev ni bila uspešna, zato se je dokument s povratnico vrnil organu. IP glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more zaključiti, da je prosilec s predmetno zahtevo obremenil organ do te mere, da bi ga onemogočal v delovanju. Predmetna zahteva niti po obsegu niti po obliki ne ustreza kriterijem zlorabe oziroma šikanoznosti zahteve iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Iz obsega dokumentacije, ki jo organ vodi o prosilcu, IP sicer sklepa, da je prosilec v preteklosti izdatno obremenjeval organ, vendar pa slednje ne velja za predmetno zahtevo, o kateri IP odloča v tem pritožbenem postopku. V predmetni zahtevi namreč prosilec ni niti zahteval dokumentov, ki bi jih zahteval že prej (razen enega dokumenta), niti ne gre za zahtevo, ki bi po obsegu zahtevala izdatno delo organa. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ napačno uporabil materialni predpis, ko je ugotovil, da predmetna zahteva v danih okoliščinah izpolnjuje pogoje za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ker je organ nepravilno uporabil materialni predpis je posledično nepopolno ugotovil dejansko stanje, kar je privedlo do nezakonite odločbe. Posledično je IP, na podlagi prvega odstavka 251. čl. ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in sam izpeljal ugotovitveni postopek ter odločil, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.3. Ugotovitev dejanskega stanja in presoja dopustnosti razkritjaInformacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja in sicer: - informacija se mora nahajati v materializirani obliki,- organ mora z informacijo razpolagati,- spadati mora v delovno področje organa.Na ogledu in camera z dni 22. 12. 2015 in 21. 1. 2016 je IP ugotovil, s katerimi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, organ razpolaga. 3.1 Glede 1. točke zahteve prosilcaProsilec v 1. tč. zahteva nastalo dokumentacijo in sklep sodišča z dne 23. 12. 2014 v zvezi s Su 1-8/2015, 15. 1. 2015 in 6. 2. 2015 ter trditvami uradne osebe …, ki je po vpogledu v sodni spis In 2354/2014 ugotovila, da je bil izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 23. 12. 2014. Na ogledu dne 22. 12. 2015 je bilo ugotovljeno, da št. Su 1-8/2015 predstavlja splošno opravilno številko za vse upravne zadeve, ki jih organ vodi na podlagi ZDIJZ in Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12 in 47/15 – ZZSDT). Opravilna št. Su 1-8/2015 torej označuje vse dokumente navedenih upravnih zadev. Dalje je IP ugotovil, da sta bila dne 15. 1. 2015 in 6. 2. 2015 prosilcu posredovana dopisa organa, v zvezi z njegovo drugo (prejšnjo) zahtevo po ZDIJZ.Po pregledu dokumentacije spisa izvršilnega postopka št. In 2354/2014 (ki ga prosilec tudi navaja v 1. točki zahteve) je IP ugotovil, da je bil postopek ustavljen s sklepom z dne 16. 12. 2014. Prosilec pa v zahtevi navaja sklep o ustavitvi postopka In 2354/2014 z dne 23. 12. 2014. IP je pregledal tudi prej navedena dopisa (z dni 15. 1. 2015 in 6. 2. 2015) in ugotovil, da datum izdaje sklepa (23. 12. 2014), ki ga navaja prosilec v zahtevi, izhaja iz dopisa z dne 6. 2. 2015. V dopisu z dne 6. 2. 2015 je namreč prišlo do pomote pri navajanju datuma izdaje sklepa. To je potrdila tudi uradna oseba na ogledu in camera dne 22. 12. 2015, kar je zavedeno tudi v zapisniku.IP zaključuje, da je edini dokument, ki obstaja v zvezi s 1. točko zahteve prosilca, Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 16. 12. 2014 (3191 In 2354/2014). Z »drugo dokumentacijo v zvezi z izdajo sklepa z dne 23. 12. 2015«, kot izhaja iz zahteve prosilca, pa organ ne razpolaga. IP ugotavlja, da navedeni sklep izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacij javnega značaja. Iz sklepa izhajajo tudi osebni podatki stranke postopka, ki pa jih na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ni dopustno razkriti javnosti. V sklepu so navedeni ime, priimek in naslov dolžnika, ki v tem dokumentu nastopa kot fizična oseba, posameznik. Navedeni podatki predstavljajo osebne podatke v smislu definicije osebnega podatka iz 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). 9. člen ZVOP-1 kot temeljno pravilo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ), določa, da lahko subjekti javnega sektorja obdelujejo osebne podatke, če imajo za takšno ravnanje zakonsko podlago. Razkritje osebnih podatkov prosilcem po ZDIJZ pa predstavlja obliko obdelave osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. IP je ugotovil, da ni posebne zakonske podlage, ki bi dopuščala razkritje omenjenih podatkov prosilcu po ZDIJZ, zato mora organ na podlagi 7. čl. ZDIJZ dopustiti razkritje dokumenta tako, da prikrije varovane osebne podatke – to je ime, priimek in naslov dolžnika v izvršilnem postopku. IP je posledično glede dostopa do sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 16. 12. 2014 (3191 In 2354/2014), na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.3.2 Glede 2. točke zahteve prosilcaV 2. tč. je prosilec zahteval dokument, ki izkazuje razpis rubeža z dne 19. 12. 2014. IP je na ogledu in camera vpogledal v spis izvršilne zadeve št. In 2354/2014 in ugotovil, da obstaja dokument z naslovom Zadeva: OBVESTILO O RUBEŽU PREDMETOV z dne 25. 11. 2014. Gre za dokument, ki ga izvršitelj posreduje sodišču po elektronski pošti. IP ugotavlja, da navedeni dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Iz navedenega dopisa pa izhajajo tudi osebni podatki, ki v skladu s 6. čl. ZVOP-1 ustrezajo definiciji osebnega podatka, in sicer:- ime in priimek izvršitelja;- ime, priimek in mobilna telefonska številka pomočnika izvršitelja;- ime, priimek kontaktni elektronski naslov, kontaktna telefonska številka referentke in ime in priimek tretje fizične osebe;- ime, priimek, naslov in rojstni datum dolžnika (fizična oseba).Organ prosilcu na podlagi 3. tč. 6. čl. ZDIJZ zavrne dostop do osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, pa organ prosilcu lahko razkrije osebne podatke, če gre med drugim za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Služba izvršitelja je javna služba, katere delovno področje in pooblastila ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US; v nadaljevanju ZIZ). Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po tem zakonu, kot samostojno zasebno dejavnost. Izvršitelja v skladu s 283. členom ZIZ imenuje minister, pristojen za pravosodje. Na podlagi 294.b člena ZIZ lahko za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja izvršitelj zaposli največ pet oseb, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje pa največ deset oseb (v nadaljevanju: pomočnik izvršitelja). Pomočniki izvršitelja na podlagi tretjega odstavka 294.b člena ZIZ delujejo v imenu in za račun izvršitelja.IP meni, da ker izvršitelji delujejo na podlagi zakona in v okviru zakonskih pooblastil, slednje pomeni, da osebni podatki izvršitelja in pomočnika izvršitelja (ki je bil v konkretnem primeru naveden kot izvršitelj), predstavljajo podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Za izvajanje javne funkcije gre skladno s prakso IP (glej odločbo IP v zadevi št. 090-106/2015 z dne 11. 5. 2015) takrat, ko subjekti izvršujejo oblastne pristojnosti, ki so podeljene z zakonom. Izvršilni postopek je po svoji naravi izrazito oblastno dejanje, ko država neposredno od dolžnika prisilno pridobi premoženje za poplačilo nesporno ugotovljenega dolga. Ker so izvršitelji osebe, ki v okviru zakonskih pooblastil izvajajo naloge za udejanjanje izvršilnega postopka, ni dvoma, da podatki o njihovem imenu in priimku v dokumentih v zvezi z izvršbo predstavljajo podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Posledično IP zaključuje, da so podatki o imenu in priimku izvršitelja in pomočnika izvršitelja (ki izhajajo iz obvestila o rubežu predmetov z dne 25. 11. 2014), javni podatki. Kljub navedenemu, pa IP ugotavlja, da iz predmetnega obvestila izhaja tudi kontaktna telefonska številka pomočnika izvršitelja, ki pa ni podatek v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi ga bilo dopustno razkriti javnosti. IP meni, da gre za podatek, glede katerega pomočnik izvršitelja upravičeno pričakuje zasebnost. Podobno je IP že odločil glede internih telefonskih številk javnih uslužbencev (odločba IP št. 090-119/2015 z dne 1. 9. 2015) in glede telefonskih številk poslank in poslancev DZ (odločba IP št. 090-179/2010/4 z dne 1. 12. 2010). Iz navedenega razloga mora organ podatek o telefonski številki pomočnika izvršitelja prekriti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Dalje iz obvestila o rubežu izhaja tudi ime, priimek kontaktni elektronski naslov in kontaktna telefonska številka referentke in ime in priimek tretje fizične osebe ter ime, priimek, naslov in rojstni datum dolžnika (fizična oseba). Za navedene podatke ne obstaja zakonska podlaga, da bi jih bilo v skladu z 9. členom dopustno razkriti javnosti. Ti podatki torej predstavljajo varovane osebne podatke, zato jih mora organ v skladu s 7. členom ZDIJZ prekriti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede na vse navedeno je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločil, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do Obvestila o rubežu predmetov z dne 25. 11. 2014 s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 3.3 Glede 3. točke zahteve prosilcaV 3. tč. zahteve je prosilec zahteval dokumentacijo, ki izkazuje v obravnavah št. Su 1-8/2015, 15. 1. 2015, 6. 2. 2015 in izvedenih običajnih prerazporeditvah sodnic … in … št. Su 9/2007, Su 9/2008, Su 9/2013, skladnost s sodnim redom, skladnost z zakonom o sodiščih in skladnost dodeljevanja po pripadnosti posameznim sodnikom kazenskega in pravdnega oddelka Okrajnega sodišča.V zvezi s 3. tč. zahteve je organ na ogledu in camera dne 22. 12. 2015 pojasnil, da opravilne št. Su 9/2007, Su 9/2008, Su 9/2013 označujejo letne razporede sodnikov. Iz zahteve prosilca torej izhaja, da želi dokument, ki bi potrjeval, da je bil letni razpored, ki je določal obseg dela sodnic … in …v skladu s sodnim redom in področno zakonodajo.Organ je na ogledu dne 22. 12. 2015 pojasnil, da letni razpored dela sodnikov pripravi in objavi predsednik sodišča na spletni strani organa. Podlago za pripravo razporeda predstavlja sodni red, ki natančno določa dodeljevanje zadev sodnikom. Letni razpored se ažurira v primeru odhoda sodnika (npr. upokojitev, prenehanje zaposlitve, sprememba delovnega mesta sodnika). Pri dodeljevanju novih zadev sodnikom se upošteva sodni red in letni razpored in pri tem ne nastane dokument, ki bi odrejal dodeljevanje konkretnih zadev določenemu sodniku. V primeru predodelitve nerešenih zadev, zaradi odhoda sodnika, predsednik sodišča z odredbo predododeli zadevo drugemu sodniku na podlagi 162. člena Sodnega reda. IP je na ogledu in camera ugotovil, da ne obstaja dokument, ki bi izkazoval, da so bili pripravljeni letni razporedi št. Su 9/2007, Su 9/2008, Su 9/2013 skladni s sodnim redom in področno zakonodajo. Dokument, ki ga zahteva prosilec v 3. točki zahteve, torej ne obstaja. Posledično je IP na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja ugotovil, da je bil izrek v odločbi prve stopnje (da se zahteva v tem delu zavrne), zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. 3.4 Glede 4. točke zahteve prosilcaV 4. tč. zahteve je prosilec zahteval dokumentacijo o rešenih in nerešenih zadevah po pripadnosti po in pred spremembami v zvezi z prerazporeditvami … in … glede na dejstvo, da je …, kot sama navaja 6. 11. 2012 takoj ob nastopu sodniške funkcije 17. 4. 2012, prejela približno 180 kazenskih spisov (tudi IV K 85353/2010), a je bila že sredi leta 26. 7. 2013 prerazporejena na pravdni oddelek. V tej (4.) točki, prosilec zahteva še, da se mu posreduje tudi dokumentacija, ki izkazuje potrebe in usposobljenost sodnikov kot so šolanja oz. usposabljanja ob spremembah prerazporeditvah sodnic iz kazenskega na pravdni oddelek in obratno.V prvem delu 4. točke zahteve prosilec zahteva dokument, ki izkazuje podatke o rešenih in nerešenih zadevah sodnic … in …, glede na njuno prerazporeditev. Organ je pojasnil, da podatke o rešenih in nerešenih zadevah sodnikov vodi v okviru letnih statističnih podatkov o rešenih in nerešenih zadevah za posameznega sodnika. V pojasnilu z dne 6. 1. 2015 je IP od organa prejel podatke o:- rešenih zadevah sodnic … in … v času njunega dela na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani,- ob prihodu dodeljenih zadev,- ob odhodu nerešenih zadev.Po pojasnilu organa je bilo navedene podatke treba izračunati iz »ročne statistike o rešenih in nerešenih zadevah«. Za razjasnitev dejanskega stanja zadeve je IP dne 21. 1. 2016 pri organu ponovno opravil ogled in camera. Na ogledu je IP ugotovil, da organ vodi mesečno statistiko o še nerešenih in novo dodeljenih spisih v evidenci »odprti spisi po sodnikih«. Iz stolpca »VSI K« v navedeni evidenci izhaja vsota pripada novih zadev v tem mesecu, skupaj z nerešenimi spisi iz preteklega meseca. Ta podatek pa ne izkazuje zahtevanega podatka – nerešeni spisi ob koncu meseca, saj ni zmanjšan za število rešenih spisov v tekočem mesecu.Organ vodi tudi evidenco »rešeni spisi po sodnikih«. Iz te evidence izhaja število rešenih spisov v tekočem mesecu v stolpcu »VSI K«.IP ugotavlja, da iz podatkov, s katerimi razpolaga organ, neposredno ne izhajajo zahtevane informacije. Število ob odhodu nerešenih zadev lahko organ na podlagi zgoraj navedenih evidenc izračuna tako, da iz evidence »odprti spisi po sodnikih« za zadnji mesec zaposlitve sodnic … in …), odšteje število rešenih zadev v tekočem mesecu, ki jih pridobi iz evidence »rešeni spisi po sodnikih« vsake od sodnic. Na podoben način organ pridobi podatek o ob prihodu dodeljenih zadev, tako da na isti način izračuna število nerešenih zadev ob odhodu za sodnico predhodnico. Ko sta sodnici nastopili svojo funkcijo sta namreč nasledili tiste sodnice, ki so odšle s tega položaja, zato je število ob prihodu dodeljenih zadev enako številu nerešenih zadev sodnic, ki sta delovno mesto zapustili. Organ število rešenih zadev v času zaposlitve vsake od sodnic (… in …) pridobi iz vsote vsak mesec rešenih zadev, ki izhaja iz evidence »rešeni spisi po sodnikih«.IP ugotavlja, da organ podatke hrani v tabelah, vpisuje in sešteva pa jih ročno. Ker torej zahtevani podatki pri organu ne obstajajo tako, kot jih je zahteval prosilec, temveč bi jih moral organ, na podlagi ročno vodenih zbirk šele izračunati, IP zaključuje, da zahtevana informacija ne obstaja v materializirani obliki. Ob tem IP pripominja, da se primarno delo sodišča ne nanaša na pripravo statističnih analiz dela sodnikov. Slednje organ vodi iz organizacijskih razlogov zaradi pregleda nad delom sodnikov. Na podlagi teh ugotovitev IP zaključuje, da je izrek izpodbijane odločbe v tem delu pravilen, vendar utemeljen z napačnimi razlogi (zloraba pravice), zato je IP, na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP, podal pravilne razloge, pritožbo prosilca pa zavrnil. V zvezi s 4. tč. zahteve v delu, ki se nanaša na izobraževanje sodnikov, pri prehodu iz enega na drug oddelek, pa IP ugotavlja, da sodniki pred spremembo oddelka niso napoteni na posebna izobraževanja, saj so pogoji za opravljanje funkcije sodnika splošni, ne glede na oddelek, na katerem sodnik sodi (pravdni, nepravdni, kazenski). S posebnim dokumentom v zvezi s tem torej organ ne razpolaga, zato je IP tudi v tem delu pritožbo prosilca, na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP, zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE