Prosilec - Banka Slovenije
+ -Številka: 090-298/2015
Kategorije: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Test interesa javnosti, Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:Prosilec je zahteval pogodbo med NLB d.d. in Deloitte d.o.o. za pripravo cenitve Asset Quality Review. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na določbe Zakona o bančništvu, na varstvo osebnih podatkov in varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je podana izjema varstva kazenskega postopka (škodo za izvedbo postopka je utemeljil Nacionalni preiskovalni urad), vendar pa pogodba in aneks deloma vsebujeta informacije, ki so absolutno javni. Zaradi določb, ki jih je uzakonila novela ZDIJZ-C, je IP odločil, da mora organ prosilcu posredovati (še) podatek o trajanju posla, podatek o pogodbeni vrednosti in podatek o višini posameznih izplačil iz zahtevane pogodbe in aneksa.ODLOČBA:Številka: 090-298/2015/4Datum: 4. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 11. 2015, zoper sklep in odločbo Banke Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 26.00-0503/15-MP z dne 22. 10. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 9. 11. 2015 zoper odločbo organa št. 26.00-0503/15-MP z dne 22. 10. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje podatka o pogodbeni vrednosti, višini posameznih izplačil in podatka o trajanju posla iz pogodbe med NLB d.d. in Deloitte d.o.o. z dne 5. 7. 2013 in aneksa k tej pogodbi z dne 19. 8. 2013, ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled in posredovati fotokopijo pogodbe med NLB d.d. in Deloitte d.o.o. z dne 5. 7. 2013 in aneksa k tej pogodbi z dne 19. 8. 2013 za storitev Asset Quality Review, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:- na 4. strani pogodbe z dne 5. 7. 2013, poglavje "2.5 Reporting and timetable": stavek, ki se začne z besedami "We understand" in konča z besedami "may be affected" (podatek o trajanju posla);- na 5. strani pogodbe z dne 5. 7. 2013, poglavje "3. Fees and expences": stavek, ki se začne z besedami "Our total professional fees" in konča z besedami "applicable taxes" (podatek o pogodbeni vrednosti);- na 5. strani pogodbe z dne 5. 7. 2013, poglavje "3. Fees and expences", zadnji odstavek: zneski v alinejah 1-3 (skupaj z valuto in podatkom v oklepaju), prvih pet besed v 4. alineji (podatek o višini posameznih izplačil);- na 3. strani aneksa z dne 19. 8. 2013, poglavje "2.5 Reporting and timetable": stavek, ki se začne z besedami "We estimate" in konča z besedami "under the Scope" (podatek o trajanju posla);- na 5. strani aneksa z dne 19. 8. 2013, poglavje "3. Fees and expences": stavek, ki se začne z besedami "Our total professional fees" in konča z besedami "applicable taxes" (podatek o pogodbeni vrednosti); - na 5. in 6. strani aneksa z dne 19. 8. 2013, poglavje "3. Fees and expences": zneski v alinejah 1-3 (skupaj z valuto in podatkom v oklepaju), prvih pet besed v 4. alineji (podatek o višini posameznih izplačil).2. Pritožba prosilca z dne 9. 11. 2015 zoper odločbo organa št. 26.00-0503/15-MP z dne 22. 10. 2015 se v preostalem delu zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 24. 9. 2015 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi določb ZDIJZ, posebej 10. in 10.a člena tega zakona, je prosilec zahteval vpogled in izročitev overjenih kopij pogodb s svetovalcem, ki je izdelal cenilne elaborate z oznako "Asset Quality Review – Nova Ljubljanska Banka" (v nadaljevanju zahtevani dokument), ki ga je decembra za Banko Slovenije kot naročnika izdelal revizor Deloitte. Po podatkih, dostopnih prosilcu, naj bi šlo za Deloitte Svetovanje. Cenilni elaborat sestavljajo 4 zvezki, in sicer Asset Quality Review Report: Quantitative Portfolio Analysis Results z dne 11. decembra 2013; Asset Quality Review: Methodology Overview Report, z dne 17. decembra 2013; Asset Quality Review: Process Review Report, z dne 11. decembra 2013; in Asset Quality Review: Report on Data Reconciliation, Data Completeness & Data lntegrity Verification, z dne 11. decembra 2013. Prosilec se je v zahtevi skliceval na več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki naj bi utemeljevale njegovo pravico do dostopa do zahtevanega dokumenta. Prosilec je tudi poudaril, da iz odločbe Banke Slovenije št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013 izhaja, da je bila podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije AQR test, stresni test in izračun likvidacijske vrednosti NLB, ki ga je podala družba Deloitte svetovanje d.o.o. Nadalje je prosilec navedel, da je Banka Slovenije v odločbi št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013 o izrednih ukrepih jasno navedla, da je NLB, d.d. ocenjevala družba Deloitte svetovanje, d.o.o., vendar pa prosilec meni, da družba Deloitte svetovanje, d.o.o. ne bi smela revidirati NLB d.d., saj ni revizor, nima nobenih posebnih pooblastil in licenc in ni neodvisni ocenjevalec podjetij. Nadalje je prosilec navedel, da podatki iz pogodbe ne bi mogli ogroziti poslovanja organa ali NLB, d.d. Če bi bili ti podatki vključeni v revizorjevem poročilu, bi bilo po mnenju prosilca to sicer drugače, vendar svetovalna družba, ki ne deluje po mednarodnih računovodskih standardih, ne sme razpolagati z občutljivimi podatki, zlasti ne takšne narave, ki bi lahko ogrozili delovanje organa ali NLB, d.d.Prav tako je prosilec poudaril, da ker ni šlo za revidiranje, nad izvajanjem posla ne bdi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, tako da je edini možen nadzor nad izvajanjem takšne svetovalne pogodbe nadzor javnosti. Javnost bi morala imeti možnost izvedeti, ali je bila likvidacijska vrednost NLB določena na pošten način (torej z mednarodnimi računovodskimi standardi), kar ni mogoče, če organ ne želi razkriti niti, pod kakšnimi pogoji je bila svetovalna družba angažirana. Prosilec je izrazil mnenje, da je organ dolžan posredovati vse pogodbe, ki jih je sklenil s svetovalci, saj mora biti taka pogodba javna po samem zakonu in brez izjeme. Pri tem je prosilec opozoril na določbe 11. odstavka 10.a člena ZDIJZ ter 1. in 3. odstavka 6.a člena ZDIJZ. Organ je z dopisoma z dne 8. 10. 2015 povabil družbi Deloitte d.o.o., Dunajska 165, 1000 Ljubljana, ter NLB, d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana, k udeležbi v postopku. Družba Deloitte d.o.o. je prek odvetniške pisarne Završek odgovorila dne 15. 10. 2015, da vstopa v postopek, izrazila pa je mnenje, da zahtevane pogodbe predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Stranski udeleženec je navedel, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, ki je določena skladno z internimi akti stranskega udeleženca ter vidno označena na vseh dokumentih, s tem pa so bili seznanjeni tudi vsi zaposleni, ki so sodelovali pri pripravi tega gradiva, kot tudi organ kot naročnik. Deloitte d.o.o. je izrazil prepričanje, da dostop do navedene pogodbe ne prestane testa interesa javnosti (česar stranski udeleženec ni konkretiziral), prav tako pa naj dostopa do teh informacij ne bi podpirala sodna praksa Vrhovnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Stranski udeleženec Deloitte d.o.o. je organu predlagal, da zahtevo prosilca zavrne. Prav tako je stransko udeležbo z vlogo z dne 14. 10. 2015 priglasila družba NLB, d.d., ki je predlagala, da se dostop do "informacij iz cenilnega elaborata Asset Quality Review – Nova Ljubljanska Banka" zavrne zaradi izjeme poslovne skrivnosti. Stranska udeleženka je uredila varovanje poslovne skrivnosti v Pravilniku o varovanju poslovne skrivnosti, oseb, informacij in premoženja v NLB. Ta v 3. členu določa, da je poslovna skrivnost opredeljena v statutu NLB, ki v 37. členu določa, da je poslovna skrivnost vsak podatek, dokument ali programska oprema, ki se nanaša na poslovanje in razmerja banke iz poslovanja ali so v zvezi z njim in za katere tako določi uprava banke ali ki so drugače označeni kot poslovna skrivnost. Prav tako so poslovna skrivnost tudi vsi ostali podatki, informacije, dokumenti in programska oprema, pri katerih je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanjo izvedela nepooblaščena oseba. Poleg tega je stranska udeleženka NLB opozorila na 47. člen Zakona o Banki Slovenije, ki določa, da je Banka Slovenije dolžna varovati kot zaupne podatke, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Stranska udeleženka je svoji vlogi priložila Statut Nove Ljubljanske banke, d.d. in Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, oseb, informacij in premoženja v NLB z aprila 2015. NLB d.d. je glede na vse navedeno predlagala, da organ zahtevo za posredovanje informacij iz cenilnega elaborata zavrne. Organ je izdal sklep in odločbo št. 26.00-0503/15-MP z dne 22. 10. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V 1. točki izpodbijanega sklepa in odločbe je organ dovolil sodelovanje v postopku pravnima osebama Deloitte, d.o.o. in NLB, d.d. V 2. točki izpodbijanega sklepa in odločbe pa je organ zahtevo prosilca delno zavrnil in mu v obliki fotokopij omogočil dostop do naslednjih podatkov iz pogodbe z dne 5. 7. 2015 in aneksa k tej pogodbi z dne 19. 8. 2015 (opomba IP: gre za očitno pomoto v datumu, saj sta bili pogodbi in aneks, ki sta predmet zahteve, sklenjeni leta 2013, torej sta datirani dne 5. 7. 2013 in 19. 8. 2013): - podatkov strank pogodbe in aneksa; - datumov pogodbe in aneksa; - naziva predsednika uprave banke NLB d. d. v pogodbi in aneksu; - oznake zaupnosti pogodbe in aneksa; - podpisnikov pogodbe in aneksa, razen podpisnice pogodbe in njenega podpisa, ki je pogodbo podpisala v imenu člana uprave; - naslova aneksa k pogodbi. Organ je pojasnil, da NLB d. d. ni zavezanka za izvajanje postopkov javnih naročil, zato vzorcev pogodb ne objavlja v okviru razpisnih dokumentacij, pogodbe bank pa so bile pred veljavnostjo novele ZDIJZ-C označene kot poslovne skrivnosti, te oznake pa organ ne more umakniti, umakneta jo lahko le pogodbeni stranki. Prosilec zahteva podatke tudi na podlagi 10.a. člena ZDIJZ, vendar je ta ureditev stopila v veljavo šele 17. 4. 2014, zato pred tem datumom obveznosti iz tega člena niso relevantne niti za NLB d.d., še manj pa za organ, ki ni poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organ je navedel tudi, da navedbe prosilca, da je organ v nasprotju z zakonom imenoval neodvisnega cenilca niso relevantne v postopku po ZDIJZ, vendar jih je vseeno zanikal. V nadaljevanju je organ navedel več vsebinskih razlogov za delno zavrnitev zahteve prosilca. Prvič, organ se je skliceval na 404. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15; v nadaljevanju ZBan-2) in navedel, da je treba upoštevati zaupnost podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi nadzornega postopka. Organ se je v zvezi z nujnostjo varovanja zaupnih podatkov iz nadzornih postopkov skliceval na predpise Evropske unije, mnenja in sklepe različnih nadzornih institucij EU ter sodbe Sodišča EU. Organ je navedel in obširno pojasnil razloge za to, da mu ni treba razkriti zahtevane pogodbe, in sicer, ker bi bilo ogroženo izvajanje nalog oziroma nadzora Banke Slovenije v bankah; ker bi zaradi razkritja poslovne skrivnosti nastala škoda stranskim udeležencem; ker nadzorniški postopek v smislu 404. člena ZBan-2 še ni končan; in ker je ZBan-2 specialni zakon v razmerju do ZDIJZ. Drugič, organ je navedel, da zahtevana pogodba vsebuje tudi osebne podatke, ki so varovani skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1). Tretjič, organ se je skliceval tudi na izjemo varstva (svoje) poslovne skrivnosti skladno z določbami 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGD-1), saj mora varovati pogodbo z oznako zaupno oziroma kot poslovno skrivnost, prav tako bi z razkritjem organu nastala občutna škoda, med drugim bi z razkritjem zaupnih informacij tvegal odškodninski spor, prav tako naj bi bilo poseženo v neodvisnost organa kot centralne barke. Ne nazadnje pa je organ še zapisal, da ne obstaja prevladujoči javni interes za razkritje zahtevane pogodbe.Prosilec je dne 9. 11. 2015 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne in zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Prosilec je izrazil nestrinjanje z zavrnitvijo dostopa zaradi izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj nadzorni postopki organa, predvsem pa učinki izrečenih ukrepov, ne predstavljajo notranjega delovanja organa, prav tako razkritje dokumentov ne bi povzročilo nobenih motenj pri delovanju organa. Prosilec je prepričan, da organ ni navedel nobenih razlogov, s katerimi bi utemeljil obstoj prvega pogoja izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je izpodbijana odločba neobrazložena in nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar se je ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev pravil postopka. Prosilec je še poudaril, da se njegovo zaprosilo ni nanašalo na podatke o bodočih in nameravanih nadzornih postopkov, ampak izključno na postopke določene vrste, ki so že bili izvedeni v letu 2013. V nadaljevanju je prosilec podal več razlogov za razkritje informacij, ki se očitno nanašajo na kakšno drugo njegovo zahtevo, ne pa v tem postopku obravnavane zahteve z dne 24. 9. 2015 (omenja denimo numerične podatke o izvedenih aktivnostih organa, ki pa se vsebinsko ne nanašajo na zahtevo prosilca z dne 24. 9. 2015). Nadalje je prosilec ponovil določene navedbe iz svoje zahteve glede statusa družbe Deloitte svetovanje, ki ni revizijska družba, prav tako prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Prosilec pa je poudaril tudi, da zahtevani dokumenti po njegovem prepričanju niso dokumenti, ki so bili uporabljeni pri nadzoru, kot ga predvideva ZBan. 40. člen "Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice" Banke Slovenije, določa, da mora služba notranje revizije, druga primerljiva neodvisna služba banke ali neodvisna zunanja revizijska družba vsaj enkrat letno pregledati bonitetne sisteme banke in njene dejavnosti s poudarkom na kreditnih dejavnostih in ocenjevanju parametrov tveganja PD, LGD, CF in EL. Pregled mora vključevati izpolnjevanje vseh veljavnih minimalnih zahtev za uporabo pristopa IRB. Po mnenju prosilca iz tega sklepa jasno izhaja, da lahko notranja neodvisna služba banke ali neodvisna zunanja revizijska družba izračuna temeljni kapital, opravi stresne teste prave AQR teste, ki bi bili lahko temelj odločbam Banke Slovenije. Zahtevane dokumente pa je pripravil le svetovalec in torej skladno z omenjenim sklepom ne morejo biti osnova za stresne teste, izredne ukrepe ali drugo odločanje, saj jih ni pripravila notranja revizijska služba NLB, d.d. ali neodvisna zunanja revizorska služba. Glede na obstoječo zakonodajo je torej po mnenju prosilca povsem jasno, da so lahko stresni testi narejeni s strani notranje službe banke ali zunanje neodvisne revizorske službe. Listine, ki jih zahteva prosilec, pa niso ne eno ne drugo, kar pomeni, da ne morejo predstavljati listin, ki so del notranjega nadzora bank in so torej lahko prosto dostopne informacije javnega značaja. Neki svetovalni dokumenti po mnenju prosilca ne morejo predstavljati tako resnih listin, ki bi bili podlaga izrednim ukrepom Banke Slovenije.Organ je z dopisom stranska udeleženca obvestil o pritožbi prosilca in ju pozval k izjasnitvi glede pritožbenih navedb. Stranski udeleženec Deloitte je odgovoril z dopisom z dne 19. 11. 2015, v katerem je v celoti vztrajal pri stališču, ki ga je organu posredoval pred izdajo odločbe, in se je v celoti strinjal z navedbami organa v izpodbijani odločbi. Stranski udeleženec NLB, d.d., je odgovoril z dopisom z dne 23. 11. 2015, v katerem je navedel, da se v celoti sklicuje na navedbe, ki jih je podal v priglasitvi udeležbe. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, z dopisom št. 26.00-0558/15 z dne 7. 12. 2015 na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je IP hkrati posredoval tudi dokumente, ki so predmet pritožbene presoje v tem postopku, in sicer pogodbo med Deloitte d.o.o. in NLB, d.d. z dne 5. 7. 2013, skupaj s prilogami, ter aneks k tej pogodbi z dne 19. 8. 2013. Organ je še dodatno pojasnil, da zahteve prosilca ni zavrnil na podlagi 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ampak delno na podlagi določb 404. člena ZBan-2 (v povezavi z 2. in 3. odstavkom 14. člena ter 1., 2. in 3. odstavkom 277. člena ZBan-2) ter na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena in 2. točke 6. odstavka istega člena ZDIJZ. Drži, da je na str. 6 obrazložitve odločbe zavedena izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je ta izjema povezana s sodbo Vrhovnega sodišča RS, ki jo je treba upoštevati pri razlagi izjeme iz 404. člena ZBan-2. Organ je natančneje obrazložil določene argumente iz izpodbijane odločbe, konkretno pa je zavrnil pritožbene navedbe prosilca glede 40. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice, saj ta ne velja več. Za izvedbo izrednih ukrepov oziroma prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke mora Banka Slovenije pridobiti oceno vrednosti sredstev banke, ki jo izdela "neodvisni cenilecpodjetij" (261.b člen ZBan-1), ki pa ne predstavlja revizorja oziroma revizijske družbe, kot trdi prosilec. Če bi držale prosilčeve navedbe, bi zakonodajalec določil za izvajalca ocene vrednosti sredstev banke po navedenem členu zakona neodvisnega zunanjega revizorja oziroma zunanjo revizijsko družbo. Navedeni sklep ni v nobeni zvezi z ureditvijo izrednih ukrepov, ki so še vedno urejeni v ZBan-1, medtem ko je izpostavljeni sklep prenehal z začetkom veljavnosti ZBan-2. Organ je IP predlagal, da IP pritožbo prosilca v celoti zavrne. IP je z dopisom št. 090-298/2015/2 z dne 7. 4. 2016 Ministrstvo za notranje zadeve, Nacionalni preiskovalni urad (v nadaljevanju NPU) zaprosil za mnenje na podlagi 15a. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju Uredba) o morebitni škodi, ki bi nastala za postopek kazenskega pregona v primeru javnega razkritja dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka. NPU je z dopisom št. 2311-957/2014/57 z dne 13. 4. 2016 IP sporočil, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti še vedno poteka predkazenski postopek in da bi v sedanji fazi postopka razkritje informacij zelo verjetno povzročile škodne posledice za izvedbo postopka. Škodljive posledice bi se odrazile v obliki onemogočanja ugotavljanja subjektivne odgovornosti posameznikov. Zato je NPU prosil, da se dostop do zahtevanih dokumentov zavrne za tri mesece.Pritožba je delno utemeljena.1. UvodnoIP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Na tem mestu IP poudarja, da je predmet pritožbene presoje dostop do pogodb z dne 5. 7. 2013 in aneksa k tej pogodbi z dne 19. 8. 2013 in ne sam izdelek, torej cenilni elaborati, ki jih sestavljajo 4 zvezki, in sicer Asset Quality Review Report: Quantitative Portfolio Analysis Results z dne 11. decembra 2013; Asset Quality Review: Methodology Overview Report, z dne 17. decembra 2013; Asset Quality Review: Process Review Report, z dne 11. decembra 2013; in Asset Quality Review: Report on Data Reconciliation, Data Completeness & Data lntegrity Verification, z dne 11. decembra 2013. Prosilec namreč v pritožbi navaja nekatere argumente, ki se očitno nanašajo na pridobitev omenjenih cenilnih elaboratov ali na druge podatke (npr. numerične podatke o izvedenih aktivnostih organa). Tovrstnih navedb IP v tem postopku ni upošteval, saj se ne nanašajo na predmet pritožbene presoje. Prav tako je treba glede načina dostopa do zahtevanih informacij uvodoma ugotoviti, da je prosilec zahteval vpogled in posredovanje overjenih kopij pogodbe z dne 5. 7. 2013 in aneksa k tej pogodbi z dne 19. 8. 2013. Skladno z 2. odstavkom 5. člena ZDIJZ ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. ZDIJZ torej ne omogoča pridobivanja overjenih kopij, temveč zgolj vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Povedano drugače, prosilec na podlagi ZDIJZ od organa lahko zahteva zgolj navadno fotokopijo oz. prepis, ne pa tudi overjenih dokumentov. Da je pravica do overjenih potrdil iz uradnih evidenc samostojna pravica, ki ni enaka pravici dostopa do informacij javnega značaja, izhaja tudi iz primerjave četrtega odstavka 82. čl. ZUP, ki vsakomur omogoča dostop do informacij javnega značaja v upravnih zadevah in 179. čl. ZUP, ki posebej in neodvisno od tega ureja pravico do overjenih potrdil iz uradnih evidenc. Tako je IP v izreku te odločbe odločal zgolj o pravici do vpogleda in fotokopije, ne pa tudi do overjene kopije.2. Izjema varstva kazenskega pregona2.1 Vprašanje, ali je podana izjema varstva kazenskega pregonaV okviru ugotavljanja pravilnega in popolnega dejanskega stanja (načelo materialne resnice) je IP od Nacionalnega preiskovalnega urada dne 13. 4. 2016 prejel obvestilo, da so dokumenti, ki so predmet zahteve tega pritožbenega postopka, del predkazenskega postopka, ki ga NPU vodi zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ker navedeno dejstvo nakazuje na izpolnjevanje pogojev izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je navedena izjema v konkretnem primeru podana (načelo zakonitosti). Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ob tem je treba omeniti, da se izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ne more uporabiti za podatke, ki veljajo za absolutno javne, kot bo pojasnjeno v naslednji točki obrazložitve te odločbe. V zvezi z navedeno izjemo je treba najprej pojasniti pojem kazenskega pregona, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/12 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 58/11, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDT-1) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona in v zvezi z njim tudi iz faze predkazenskega postopka. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.Za obstoj izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je IP v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju, torej:1. da je postopek še v teku,2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.V skladu s 15.a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba) je potrebno v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Na podlagi navedene določbe Uredbe je IP pozval Ministrstvo za notranje zadeve, Nacionalni preiskovalni urad, da posreduje pisno pojasnilo, ali je/so v zvezi z zahtevanimi dokumenti v teku kakšni postopki kazenskega pregona; ali bi z razkritjem dokumentov, ki so bili podlaga ali so bili kakorkoli povezani z izrekom (ali so pripeljali do izreka) izrednih ukrepov Banke Slovenije v NLB z odločbo št. PBH-24.20-021/13-010, lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi te posledice bile in ali je v zvezi z zahtevanimi dokumenti že podal kazensko ovadbo pri pristojnem državnem tožilstvu.Ministrstvo za notranje zadeve, Nacionalni preiskovalni urad je z dopisom št. 2311-957/2014/57 z dne 13. 4. 2016 odgovoril in navedel, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti še vedno poteka predkazenski postopek in da bi v sedanji fazi postopka razkritje informacij zelo verjetno povzročile škodne posledice za izvedbo postopka. Škodljive posledice bi se odrazile v obliki onemogočanja ugotavljanja subjektivne odgovornosti posameznikov. Zato je NPU prosil, da se dostop do zahtevanih dokumentov zavrne za tri mesece.Na podlagi mnenja Nacionalnega preiskovalnega urada št. 2311-957/2014/57 z dne 13. 4. 2016 je IP ugotovil, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen - postopek, na katerega se nanaša zahtevana dokumentacija, je v fazi predkazenskega postopka, in je torej še v teku. Drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi predkazenskega postopka. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe predkazenskega oz. kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).Kot izhaja iz 15.a člena Uredbe, je obvezna osnova za izvajanje škodnega testa mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Predkazenski in kazenski postopek sta namreč posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. 15.a člen Uredbe zato temelji na ugotovitvi, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek vodi. Kadar ta organ oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, imata tako prvostopenjski organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi IP v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev.V obravnavanem primeru je Nacionalni preiskovalni urad pojasnil, da bi se v konkretni zadevi škodljive posledice odrazile v obliki onemogočanja ugotavljanja subjektivne odgovornosti posameznikov. IP poudarja, da je faza predkazenskega postopka načeloma namenjena temu, da se pridobijo podatki, na podlagi katerih se preiskovalni organ odloči, ali bo sprožil nadaljnje postopke. IP nima razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe Nacionalnega preiskovalnega urada, iz katerih izhaja, da so zahtevani dokumenti oz. njihova vsebina tudi predmet predkazenskega postopka in bodo, skupaj z drugimi zbranimi podatki, tožilstvu služili kot podlaga za odločitev, ali bodo predkazenskemu postopku sledile tudi nadaljnje faze kazenskega pregona, v katerih bodo verjetno, na podlagi ugotovitev in zbranih podatkov iz predkazenskega postopka, postopoma izvedeni tudi nadaljnji dokazi v zvezi z zahtevanimi informacijami (npr. pregled listinske dokumentacije, zaslišanje prič, ipd.). Kot pravilno izhaja iz navedb Nacionalnega preiskovalnega urada, bi v primeru razkritja zahtevanih dokumentov širši javnosti prišlo do otežitve ali celo onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu. IP meni, da bi za izvedbo postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja dokumentov, ki so predmet presoje v tem postopku, določeni rezultati posameznih nadaljnjih preiskovalnih dejanj oz. izvedenih dokazov ne bi odražali resničnega dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti (pred)kazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka.IP je ocenil, da je Nacionalni preiskovalni urad v zadostni meri argumentiral škodljivi učinek razkritja zahtevanih informacij. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da bi z razkritjem zahtevanih informacij, ki so predmet tega pritožbenega postopka, za izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Enako je IP odločil tudi v zadevah št. 090-159/2015, 090-172/2015 in 090-230/2015, saj je Nacionalni preiskovalni urad v zvezi z vsemi dokumenti, ki so povezani z izrekom izrednih ukrepov s strani Banke Slovenije, sporočil in utemeljil, da bi z razkritjem dokumentov škodilo izvedbi predkazenskega postopka. Ker se na zahtevano dokumentacijo nanaša izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker za zavrnitev zahteve zadošča že obstoj ene izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, se IP ni opredeljeval do obstoja drugih izjem, ki jih je organ navedel v izpodbijani odločbi kot razlog za zavrnitev konkretne zahteve prosilca.2.2 Vprašanje prevladujočega javnega interesaIP je v zvezi z razkritjem zahtevanih informacij izvedel test prevladujočega interesa javnosti v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZDIJZ, saj se je na javni interes (preko citiranih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice) skliceval prosilec, organ pa je izkazoval, da prevladujoči javni interes ni podan. 2. odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Izvajanje testa interesa javnosti je dovoljeno v primerih, ko gre za obstoj izjeme varstva postopka kazenskega pregona po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, torej glede izjeme, ki jo je IP ugotovil pri zahtevanih informacijah. Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.Upoštevaje dejstvo, da se je Nacionalni preiskovalni urad v dopisu št. 2311-957/2014/57 z dne 13. 4. 2016 skliceval na predkazenski postopek, ki je še v fazi izvajanja preiskovalnih dejanj in da je IP ugotovil, da je podana izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh informacij zaradi interesa predkazenskega postopka.V tem primeru se interes varovanja predkazenskega postopka kaže zlasti v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo predkazenskega postopka, zlasti z vidika priprave določenih preiskovalnih opravil, ki jih je potrebno opraviti in v konkretni zadevi še niso bila opravljena. IP ugotavlja, da v fazi postopka, v katerih se nahaja konkretni postopek kazenskega pregona, ni mogoče določiti, kateri podatek iz zahtevane informacije je oz. ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določena informacija je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo. IP meni, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja zahtevanih informacij določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti (npr. onemogočanje dokazovanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu).IP poudarja, da interes javnosti ni tako natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah.V obravnavani zadevi tehtanje navedenih okoliščin po oceni IP pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi vodenja predkazenskega postopka. Poudariti je treba, da je takšen rezultat testa vezan tudi na časovno točko, zlasti na dejstvo, da je postopek kazenskega pregona še v fazi preiskave, v kateri se kazniva dejanja še raziskujejo in dokazi še zbirajo. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Obenem so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Po skrbni presoji navedenih okoliščin je zato treba zahtevane informacije izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje v tem času povzročilo takšno škodo predkazenskemu postopku, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta. Razkritje bi spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da bi zaradi razkritja teh podatkov lahko nastala nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj nekaterih preiskovalnih dejanj, ki so nujna za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo mogoče več izvesti. IP še ugotavlja, da je nedvomno v interesu javnosti, da se ugotovi, kdo so storilci kaznivih dejanj in da se ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V obravnavanem primeru bi bilo tako razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti.Presoja po 2. odstavku 6. člena ZDIJZ je tako pripeljala do zaključka, da interes javnosti za dostop do zahtevanih informacij ni močnejši od interesa varstva postopka kazenskega pregona, zaradi katerih so te informacije varovane kot izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti in na podlagi navedb prosilca preveril še obstoj t.i. izjem od izjem oziroma absolutno javnih podatkov v zahtevani pogodbi in njenemu aneksu, kar bo utemeljil v nadaljevanju.3. Absolutno javni podatki po noveli ZDIJZ-CProsilec se je v svojih vlogah skliceval na določbe 11. odstavka 10.a člena ZDIJZ ter 1. in 3. odstavka 6.a člena ZDIJZ. Organ se ni strinjal s tem, da bi bili zahtevani podatki javni po določbah novele ZDIJZ-C, saj so bile pogodbe bank označene kot poslovne skrivnosti še pred veljavnostjo novele ZDIJZ-C, ureditev 10.a člena ZDIJZ pa je stopila v veljavo šele 17. 4. 2015, zato pred tem datumom obveznosti iz tega člena niso relevantne niti za NLB d.d., še manj pa za organ, ki ni poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.Uvodoma IP pojasnjuje, da prosilec podatkov v okviru tega postopka ne more zahtevati na podlagi določbe 10.a člena ZDIJZ, saj ta določa, kateri podatki zavezancev pod prevladujočim vplivom naj se proaktivno objavijo na spletni strani teh zavezancev in ne, kateri podatki so javno dostopni v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. IP pa je v nadaljevanju preizkusil, ali so katere od informacij iz zahtevanih pogodb absolutno javne po določbi 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 4.a členom ZDIJZ. Pri tem je treba poudariti, da ni relevantno, ali je prosilec zahteval informacije od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ali od organov, temveč gre za vprašanje, ali so informacije javne, ne glede na to, pri kom (zavezancu ali organu) se nahajajo.Organ se je tudi skliceval na okoliščino, da so bile pogodbe bank že pred veljavnostjo novele ZDIJZ-C označene kot poslovne skrivnosti in da te oznake organ ne more umakniti. Smiselno se organ s tem sklicuje na prepoved retroaktivnosti, po kateri zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj in samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice (155. člen Ustave RS). Vendar je Upravno sodišče v sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 jasno zapisalo, da obveznosti zavezancev po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je dokument nastal, če gre seveda za informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko so bili zavezanci pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (peti odstavek 1.a člena ZDIJZ). Slednji člen določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. NLB, d.d., je bila tudi v času, ko so nastale zahtevane informacije iz pogodbe in aneksa (5. 7. 2013 in 19. 8. 2013), zavezanka za dostop do informacij javnega značaja. Tako iz eksplicitne določbe 5. odstavka 1.a člena ZDIJZ ter sodbe Upravnega sodišča RS izhaja, da ni mogoče pritrditi organu, da dostopa do zahtevanih informacij ni mogoče odobriti, ker so bile pogodbe označene kot poslovna skrivnost pred veljavnostjo novele ZDIJZ-C.ZDIJZ definira informacijo javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v 1. odstavku 4.a člena, in sicer v 1. alineji določa, da je v tem primeru informacija javnega značaja informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP je ugotovil, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za pravni posel v smislu 1. alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj se pogodba med NLB d.d., subjektom pod prevladujočim vplivom, in Deloitte d.o.o. za pripravo cenitve nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo svetovalnih ali drugih storitev. Dostop do omenjenih informacij, tudi če so opredeljene kot informacije javnega značaja po 4.a členu, pa je lahko zaradi izjem od prostega dostopa tudi omejen. 1. odstavek 6. člena ZDIJZ določa izjeme od prostega dostopa, med drugim v konkretnem primeru relevantno izjemo varstva kazenskega pregona. Vendar 1. odstavek 6.a člena ZDIJZ nadalje določa, da so ne glede na izjeme od prostega dostopa nekatere informacije javnega značaja absolutno javne. 1. odstavek 6.a člena ZDIJZ namreč določa, da se v vsakem primeru, ne glede na izjeme, dostop do zahtevane informacije subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje 1. odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:- podatek o vrsti posla;- o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;- datum in trajanje posla; in- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.Ne glede na izjemo varstva kazenskega pregona, ki jo je IP ugotovil v prejšnji točki obrazložitve te odločbe, ali katerekoli drugo izjemo, so zgoraj našteti osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih absolutno javni. IP je na podlagi navedene materialnopravne podlage ugotovil, da je organ v določenem delu neupravičeno zavrnil zahtevo prosilca. IP je primerjal podatke, ki jih organ prosilcu še ni razkril in se nahajajo v zahtevani pogodbi in aneksu, z absolutno javnimi podatki, kot jih opredeljuje 1. odstavek 6.a člena ZDIJZ. Ugotovil je, da organ prosilcu:- je posredoval podatek o vrsti posla;- je posredoval podatek o pogodbenem partnerju, in sicer naziv oz. firmo pravne osebe ter sedež, drugi podatki pa se v zahtevani pogodbi in aneksu ne nahajajo (poslovni naslov in račun pravne osebe);- ni posredoval podatka o pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil;- je posredoval podatek o datumu, ne pa o trajanju posla.Organ je torej v delu, ki se nanaša na podatek o pogodbeni vrednost in višini posameznih izplačil (vključno s temi podatki iz aneksa), napačno uporabil materialno pravo, saj bi moral na podlagi določbe 1. odstavka 6.a člena ZDIJZ prosilcu posredovati tudi podatek o pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil ter podatek o trajanju posla, ki se nahajajo na pogodbi in aneksu. Navedeno velja ne glede na to, da je IP ugotovil, da je podana izjema varstva kazenskega pregona, saj gre za absolutno javne podatke, na katere se izjema varstva kazenskega pregona (zgolj v tem delu) ne more nanašati.Ker je IP torej ugotovil, da je bil v odločbi prve stopnje napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, je IP na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo. V 1. točki izreka te odločbe je odločil, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled in posredovati fotokopijo pogodbe med NLB d.d. in Deloitte d.o.o. z dne 5. 7. 2013 in aneksa k tej pogodbi z dne 19. 8. 2013 za storitev Asset Quality Review, in sicer v delu, ki se nanaša na podatke, opredeljene v 1. točki izreka te odločbe (torej podatek o trajanju posla, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil).V tem postopku posebni stroški niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Polona Tepina, univ. dipl. prav., LL.M.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka